1. Zgodnji opozorilni kazalci povečanega tveganja za avtizem na preventivnih pregledih otrokNuša Zajšek, 2024, diplomsko delo Opis: Preventivni pregledi otrok so ključni za celovito zdravstveno oskrbo otrok, saj omogočajo temeljito oceno otrokovega zdravja ter zgodnje odkrivanje morebitnih težav. Medtem ko se ta obdobja hitrega razvoja in rasti odvijajo, se lahko pokažejo tudi zgodnji znaki avtizma. Namen zaključnega dela je s pregledom literature raziskati zgodnje opozorilne kazalce oziroma znake za avtizem, ki se lahko prepoznajo na preventivnih pregledih otrok do 6. leta starosti. Uporabili smo deskriptivno metodo dela. Iskanje literature smo izvedli s pomočjo iskalnih nizov v mednarodnih podatkovnih bazah: Cochrane Library, PubMed in Medline. Metoda vsebinske analize je bila uporabljena za sistematično razvrščanje relevantnih informacij iz literature. Potek iskanja literature smo vizualizirali s PRISMA diagramom. Od 250 zbranih člankov smo v analizo vključili 5 polno dostopnih vsebinsko primernih člankov. Ugotovljeno je bilo, da je zgodnji opozorilni znak avtizma na preventivnih pregledih največkrat zamuda v jezikovnem razvoju. Raziskave prav tako omenjajo, da lahko pri otrokovi starosti 6 mesecev pride do težav z razvojem fine motorike. Torej, avtizma ni mogoče diagnosticirati pred 12. mesecem starosti, zato je ključno natančno spremljanje razvoja otroka, še posebej v njegovem jezikovnem razvoju ter motoriki. Izboljšanje natančnosti diagnosticiranja in ozaveščenosti zdravstvenih delavcev ter družin ostajata pomemben izziv pri zgodnjem diagnosticiranju.
Ključne besede: zgodnje prepoznavanje, povečano tveganje, spremljanje razvoja, razvojna motnja, preventivni pregled
Objavljeno v DKUM: 23.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 14
 Celotno besedilo (1,41 MB) |
2. Pogledi učiteljev na uvajanje gibalne dejavnosti v pouk pri učencih s hiperkinetično motnjo : magistrsko deloSara Hudovernik, 2024, magistrsko delo Opis: Motnja pozornosti in hiperaktivnosti (ADHD) je kronična nevrobiološka motnja, ki vpliva na regulacijo dejavnosti, nadzor impulzivnega vedenja in ohranjanje pozornosti. Za otroke s hiperkinetično motnjo ima gibanje poseben pomen, saj omogoča sproščanje notranje napetosti ter izboljšuje njihovo zbranost in učinkovitost. Gibalna in športna dejavnost sta ključni za otrokov celostni razvoj, vplivata na samopodobo, socialno-čustveno ravnotežje in kognitivne sposobnosti. Gibalna in športna dejavnost tako prispevata k uravnoteženemu in harmoničnemu življenju otrok, ki je ključno za njihovo psihično in telesno sposobnost.
V magistrskem delu so nas zanimali pogledi učiteljev na uvajanje gibalne/športne dejavnosti v pouk kot takšen pri učencih s hiperkinetično motnjo.
Izvedli smo raziskavo, v kateri je sodelovalo dvainosemdeset učiteljev naključno izbranih slovenskih osnovnih šol. Ugotovljeno je bilo, da so učitelji premalo seznanjeni z motnjo oz. svojega znanja o motnji ne ocenjujejo kot zadostnega. Učitelji večinoma uporabljajo različne prilagoditve za učence s hiperkinetično motnjo, prav tako v svoj pouk že vključujejo različne oblike gibalne športne dejavnosti in menijo, da je ta dobra za celosten razvoj otrok.
Ključne besede: Hiperkinetična motnja, težave s pozornostjo, z nemirnostjo in impulzivnostjo, gibalna dejavnost.
Objavljeno v DKUM: 26.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 13
Celotno besedilo (1,73 MB) |
3. Vedenjski odziv na motnje v habitatu pri dveh izbranih vrstah volkcev (Neuroptera: Myrmeleontidae) : magistrsko deloJanja Borštnar Lampreht, 2024, magistrsko delo Opis: Ličinke volkcev so zaradi sedentarnega načina življenja vezane na habitat, v katerem živijo in so podvržene številnim motnjam v habitatu. Proučevali smo vpliv motnje (kamnov različnih mas v lijaku) na dve vrsti volkcev, Euroleon nostras in Myrmeleon formicarius. Uporabili smo kamne z enako maso ličinke ter 12-krat, 35-krat in 50-krat večjo maso. Vpliv motnje smo proučevali pri stradanih in hranjenih ličinkah vsake vrste, pri čemer smo beležili maso in premer lijaka pred in po poskusu ter opazovali čas odziva in vedenje ličink ob prisotni motnji. Motnja (kamen) je vplivala na mase ličink, in sicer so ličinke v obeh tretiranih skupinah tekom poskusa, z izjemo hranjenih ličink E. nostras, izgubile maso. Podobno je bilo v primerjavi premera lijakov. Vse ličinke, z izjemo hranjenih E. nostras, so na koncu poskusa gradile manjše lijake. Čas odziva na motnjo je bil najkrajši pri E. nostras, podaljševal pa se je z maso kamna pri obeh vrstah. Medtem ko je na čas odziva pri E. nostras bolj vplivalo različno tretiranje ličink, je pri M. formicarius imela večji vpliva masa kamna. Vedenjski odziv je bil pri obeh vrstah podoben: kamne z enako maso so ličinke zalučale iz lijaka, medtem ko so večje kamne potiskale po pobočju do roba ali iz lijaka. Očitna razlika med vrstama je bila v premeščanju, in sicer so se pogosteje premeščale ličinke M. formicarius, medtem ko so bile E. nostras bolj sedentarne. Pri obeh vrstah so se pogosteje premeščale stradane ličinke. Med vrstama smo opazili nekatere razlike v odzivu na motnjo, kar pripisujemo vedenjski plastičnosti, kot prilagojenosti na habitat, v katerem ličinke živijo. Vsekakor pa motnje bolj prizadenejo ličinke, ki so v habitatu z manj plena.
Ključne besede: volkci, Euroleon nostras, Myrmeleon formicarius, motnja v habitatu, stradani, hranjeni, vedenje
Objavljeno v DKUM: 27.08.2024; Ogledov: 43; Prenosov: 12
Celotno besedilo (1,02 MB) |
4. Posttravmatska stresna motnja med zaporskimi delavci : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeLucija Justin, 2024, diplomsko delo Opis: Zaporski delavci se pri svojem delu soočajo z mnogimi stresnimi situacijami, ki lahko pri delavcu povzročijo prekomeren psihološki odziv ali travmo. Zato je delo zaporskih delavcev »idealno« za razvoj posttravmatske stresne motnje. V diplomskem delu sem raziskala posttravmatsko stresno motnjo, pogostost pojava posttravmatske stresne motnje med zaporskimi delavci, preventivne ukrepe in načine preprečevanja nastanka motnje in tudi načine soočanja in zdravljenja, ko pride do pojava posttravmatske stresne motnje pri zaporskih delavcih. Ugotavljala pa sem tudi na kakšen način, če jim, kadru po slovenskih zaporih pomagajo pri soočanju s travmatičnimi dogodki in kako lahko travmatizacijo na delovnem mestu preprečimo.
Cilj diplomske naloge je dobiti predstavo o tem, kako pogost je pojav posttravmatske stresne motnje med zaporskimi delavci in kako se s tem pojavom zaporski delavci soočajo. Velika fluktuacija zaporskega kadra je velik problem, k kateremu pripomorejo veliki psihološki napori pri delu, ki negativno vplivajo ne samo na osebje pač pa tudi na rehabilitacijo zaprtih oseb, ki pa je eden izmed glavnih ciljev zaporskega sistema.
Ugotovitve diplomske naloge kažejo, da pravosodni policisti v slovenskih zaporih niso deležni pshološke pomoči ali pa je ta na voljo v zelo omejenih okoliščinah kar kaže na pomanjkanje zavedanja pomembnosti dobrega psihičnega stanja zaposlenih v zaporskem sistem.
Ključne besede: posttravmatska stresna motnja, zaporski delavci
Objavljeno v DKUM: 30.07.2024; Ogledov: 178; Prenosov: 31
Celotno besedilo (1013,19 KB) |
5. Stres in izgorelost pedagoških delavcev, ki delajo z otroki z motnjo v duševnem razvoju : magistrsko deloLucija Pauko, 2024, magistrsko delo Opis: V pričujoči magistrski nalogi smo preučevali doživljanje stresa in izgorelosti med pedagoškimi delavci, ki delajo z otroki z motnjami v duševnem razvoju. V teoretičnem delu smo opisali motnje v duševnem razvoju pri otrocih in podrobno raziskali koncepte stresa ter izgorelosti, tako splošno pri pedagoških delavcih kot tudi v kontekstu dela z otroki z motnjami v duševnem razvoju. Poglobili smo se v posledice stresa in izgorelosti ter analizirali strategije za njihovo obvladovanje. V empiričnem delu smo s pomočjo spletne ankete ugotovili, da med spoloma ni bilo ugotovljenih razlik pri doživljanju stresa, vendar so ženske poročale o višjih ravneh izgorelosti. Pri starostnih skupinah je bilo ugotovljeno, da so mlajši pedagoški delavci poročali o najvišjih stopnjah stresa, ne pa izgorelosti, medtem ko so izkušenejši delavci doživljali večji stres. Organizacijski dejavniki šole, kot so administrativne zadeve in vedenje učencev ter pričakovanja staršev, so bili glavni viri stresa in izgorelosti. Posledice teh stanj so se najbolj izražale na čustveni ravni. Kljub temu je bilo pozitivno ugotovljeno, da večina pedagoških delavcev uporablja strategije za obvladovanje stresa in izgorelosti.
Ključne besede: stres, izgorelost, pedagoški delavci, motnja v duševnem razvoju
Objavljeno v DKUM: 05.06.2024; Ogledov: 182; Prenosov: 58
Celotno besedilo (2,11 MB) |
6. Vpliv posttravmatske stresne motnje na posameznikaRebeka Košec, 2020, diplomsko delo Opis: Uvod: Posttravmatska stresna motnja velja za najpogostejšo posledico ob izpostavljenosti posameznika travmatični izkušnji. Posttravmatska stresna motnja je opredeljena takrat, ko začetni simptomi travme ne izzvenijo in trajajo dlje kot en mesec. Tako posledično vpliva tudi na kakovost življenja in v posameznikov vsakdan prinaša soočanje s posledicami.
Metode: V zaključnem delu smo uporabili sistematičen pregled literature.
Rezultati: Spoznali smo, da je posttravmatska stresna motnja od uradne uvedbe diagnoze bolje razumljena in raziskana. Kljub dodatnemu znanju pa je opaziti omejen uspeh na področju zdravljenja, saj večina posameznikov ne prejme ustrezne pomoči ali pa njihovo zdravljenje ni optimalno.
Razprava in sklep: Raziskave kažejo, da je vpliv travmatične izkušnje na posameznika neizogiben, vseeno pa lahko vplivamo na njen izid z ustrezno pomočjo in pravilnim soočanjem travmatizirane žrtve s travmatičnim dogodkom. Ob tem je poudarjena vloga medicinske sestre, saj se lahko na vseh področjih zdravstvene oskrbe sreča s travmatizirano osebo. Pri tem je pomembno, da medicinska sestra prepozna simptome posttravmatske stresne motnje in vzpostavi zaupen odnos s posameznikom, ki mu je težko govoriti o srečanju s travmo, ter tako odpira pot do zdravljenja. Ob tem ne smemo pozabiti, da so prav delavci na čelnih linijah nudenja prve pomoči visoko rizično izpostavljeni travmi in posledično posttravmatski stresni motnji.
Ključne besede: travmatična izkušnja, posttravmatska stresna motnja, simptomi, diagnosticiranje, medicinska sestra
Objavljeno v DKUM: 22.05.2024; Ogledov: 258; Prenosov: 37
Celotno besedilo (476,85 KB) |
7. |
8. Študija primera učenca z motnjo avtističnega spektra : magistrsko deloMaša Repič, 2023, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo raziskovali izzive poučevanja slovenščine učencev z motnjo avtističnega spektra v rednih osnovnih šolah. V teoretičnem delu smo pregledali in predstavili literaturo o pouku slovenščine, predmetniku in učnih načrtih za slovenščino, različnih oblikah in metodah dela pri pouku slovenščine. Opredelili smo tudi skupine otrok s posebnimi potrebami. Posebej smo se osredotočili na opis motnje avtizma, njenih značilnosti, posebnosti in izzivov, s katerimi se soočajo učenci z motnjo avtističnega spektra. V empiričnem delu smo izvedli študijo primera otroka z avtizmom, ki obiskuje redno osnovno šolo. Z opazovanjem, intervjujem in s testiranjem smo analizirali njegova močna in šibka področja ter potrebne prilagoditve pri pouku slovenščine. Na podlagi rezultatov smo pridobili odgovore na naša raziskovalna vprašanja. Na koncu smo povzeli glavne ugotovitve naše raziskave ter podali zaključke in priporočila za nadaljnje raziskovanje.
Magistrsko delo je prispevalo k boljšemu razumevanju problematike poučevanja slovenščine učencev z motnjo avtističnega spektra v rednih osnovnih šolah. Pokazali smo, da je potrebno prilagajati pouk heterogenim učencem ter uporabljati različne oblike in metode dela pri pouku slovenščine. Prav tako smo pokazali, da je potrebno poznati motnjo avtizma, njene značilnosti, posebnosti in izzive, s katerimi se soočajo otroci. Naše delo je lahko koristno za učitelje, starše in druge, ki se ukvarjajo z otroki z motnjo avtističnega spektra.
Ključne besede: pouk slovenščine, motnja avtističnega spektra, prilagajanje pouka, študija primera, učenci s posebnimi potrebami
Objavljeno v DKUM: 13.11.2023; Ogledov: 646; Prenosov: 315
Celotno besedilo (2,08 MB) |
9. Vpliv telesne aktivnosti na motnjo pozornosti s hiperaktivnostjo pri otrocih in mladostnikihTjaša Unuk, 2023, diplomsko delo Opis: Uvod: Motnja pozornosti s hiperaktivnostjo je nevrovedenjska motnja, ki se po svetu vse pogosteje pojavlja in je pri dečkih pogostejša. Njeni glavni znaki so impulzivnost, hiperaktivnost in nepozornost. Zdravljenje poteka nefarmakološko in farmakološko. Namen zaključnega dela je raziskati vpliv telesne aktivnosti na življenje otrok in mladostnikov z motnjo pozornosti s hiperaktivnostjo. Metode: Sistematično smo pregledali znanstveno literaturo, ki smo jo iskali z iskalnim nizom v podatkovnih bazah PubMed, CINAHL in Cochrane Library. Pri pregledu in izbiri ustrezne literature smo upoštevali smernice PRISMA. Naredili smo tematsko analizo. Uporabljena je bila opisna metoda dela. Rezultati: Od 412 identificiranih raziskav smo 12 raziskav vključili v podrobno analizo. Raziskave so pokazale, da je telesna aktivnost, zlasti aerobna, koristna za otroke in mladostnike z ADHD. Raziskave govorijo o pozitivnem učinku na izvršilno funkcijo, motorične sposobnosti, glavne simptome ipd. Razprava in zaključek: Ugotovili smo, da lahko ima telesna dejavnost pozitiven učinek na življenje otrok in mladostnikov z ADHD, saj je ugodno vplivala na več dejavnikov. Promoviranje telesne aktivnosti pri otrocih in mladostnikih z motnjo pozornosti s hiperaktivnostjo je bistvenega pomena.
Ključne besede: motnja pomanjkanja pozornosti in hiperaktivnosti, telesna dejavnost, koristi za otroke
Objavljeno v DKUM: 25.10.2023; Ogledov: 438; Prenosov: 90
Celotno besedilo (1003,22 KB) |
10. Uporaba učnega pristopa ustvarjalnega giba pri vzpostavljanju pozitivne razredne klime in dobrih medvrstniških odnosov v oddelku s prilagojenim izobraževalnim programom z nižjim izobrazbenim standardom : magistrsko deloTjaša Fišer Emerih, 2023, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo odgovarjali na vprašanje, ali in kako lahko učni pristop ustvarjalnega giba uporabimo pri vzpostavljanju pozitivne razredne klime in dobrih medvrstniških odnosov v oddelku s prilagojenim izobraževalnim programom z nižjim izobrazbenim standardom. V dveh kombiniranih oddelkih učencev, opredeljenih z lažjo motnjo v duševnem razvoju, smo v okviru predmeta Socialno učenje izvedli gibalno-plesne dejavnosti in preverjali njihov učinek na vzpostavitev pozitivne razredne klime ter dobrih medvrstniških odnosov. Otroci z lažjo motnjo v duševnem razvoju se namreč zaradi svojih primanjkljajev na spoznavnem in socialnem področju soočajo z izzivi pri navezovanju stikov in sklepanju ter ohranjanju prijateljev. Slabše socialne veščine in spretnosti, težave v čustvenem izražanju ter razumevanju, težave v empatiji in težave v reševanju konfliktnih situacij vplivajo na vzpostavljanje ustrezne, pozitivne razredne klime ter na dobro počutje vseh učencev v razredu. Ustvarjalni gib v magistrskem delu predstavimo kot učni pristop, s katerim lahko krepimo socialno-emocionalni razvoj učencev z lažjo motnjo v duševnem razvoju ter s pomočjo sproščenih in zabavnih gibalnih aktivnosti vzpostavimo pogoje pozitivno razredno klimo in dobro počutje vseh v oddelku.
Ključne besede: lažja motnja v duševnem razvoju, ustvarjalni gib, razredna klima, medvrstniški odnosi, socialno-emocionalni razvoj
Objavljeno v DKUM: 08.09.2023; Ogledov: 487; Prenosov: 99
Celotno besedilo (4,15 MB) |
