SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 73
Na začetekNa prejšnjo stran12345678Na naslednjo stranNa konec
1.
Dieta pri Fenilketonuriji
Mirjana Bušljeta, 2009, specialistično delo

Opis: V specialističnem delu je predstavljena vrojena motnja presnovne aminokisline fenilalanina imenovana fenilketonurija, dieta pri fenilketonuriji, študija primera ustrezne prehrane v starosti od novorojenčka do osmega leta otrokove starosti, ter raziskava o pojavu težav staršev pri vpisu otrok s fenilketonurijo v vrtec in osnovno šolo v Sloveniji. Fenilketonurija je dedna bolezen, ki se deduje avtosomno recesivno in se v Sloveniji pojavlja z incidenco 1/ 8000 živorojenih otrok. Če izberemo po naključju 50 ljudi v kinodvorani, je po izračunih eden od njih prenašalec za to bolezen. To pomeni, da sicer sam nima klasične oblike fenilketonurije, ki bi zahtevala uvedbo diete in je na videz zdrav, lahko pa kot oče ali mati prenese skrito okvaro na svoje potomstvo. Če otroku s klasično obliko fenilketonurije v prvih tednih po rojstvu ni uvedena dieta, začne zaostajati v telesnem in duševnem razvoju. S študijo primera smo dokazali, da pravilno sestavljena in dosledno izvedena dieta omogoča otrokom s fenilketonurijo normalen psihofizičen razvoj in vključevanje v vsakdanje življenje. Raziskava o pojavu težav staršev ob vpisu otrok s fenilketonurijo v vrtec in osnovno šolo, pa je pokazala dejstvo, da je poznavanje dietne prehrane pri fenilketonuriji v vrtcih in osnovnih šolah po vsej Sloveniji zelo slabo. Diete v osnovi sploh ne poznajo, kaj šele pripravo specifične prehrane. Skrb za ustrezno izvajanje diete je v celoti preložena na ramena staršev.
Ključne besede: vrojena motnja presnove, fenilketonurija, fenilalanin, dieta, nizko beljakovinska živila, esencialna aminokislina.
Objavljeno: 04.09.2012; Ogledov: 3564; Prenosov: 615
.pdf Celotno besedilo (4,11 MB)

2.
VLOGA MEDICINSKE SESTRE PRI SPREJEMU PROTI VOLJI NA ENOTO ZA INTENZIVNO ZDRAVLJENJE PSIHIATRIČNE BOLNIŠNICE
Miha Balantič, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo predstavlja sprejem bolnika proti volji v urgentni ambulanti Psihiatrične bolnišnice Begunje na varovani oddelek ter vlogo medicinske sestre in zdravstvene nege pri bolniku, ki je sprejet proti volji. Cilj naloge je bil: prikazati študijo primera sprejema proti volji, izdelati standard sprejema bolnika proti volji ter primerjati število sprejemov proti volji, uporabo pripomočkov za fizično oviranje in uporabo medikamentozne terapije ob sprejemu proti volji v Psihiatrični bolnišnici Begunje, v obdobjih 1995 – 2000 in 2002 - 2007. Uporabljena je bila kvalitativna in kvantitativna analiza in deskriptivna statistična metoda. Rezultati so predstavljeni v tekstu in grafih. Ugotovili smo, da je število sprejemov proti volji podobno v obeh obdobjih, (4,07 % v prvem in 4,19 % drugem obdobju), vendar se je odstotek uporabe pripomočkov za fizično oviranje zmanjšal iz 15,30 % na 13,59 %.
Ključne besede: duševna motnja, hospitalizacija proti volji, psihiatrična zdravstvena nega, sprejem bolnika proti volji, standard, posebni varovalni ukrep.
Objavljeno: 30.04.2009; Ogledov: 3831; Prenosov: 864
.pdf Celotno besedilo (1,63 MB)

3.
Depresivna motnja pri pacientu s sladkorno boleznijo
Marija Brcar, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili depresivno motnjo pri pacientu s sladkorno boleznijo, izpostavili najpogostejše kazalnike, pogostost pojavljanja ter premagovanje depresivne motnje. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, ki smo jo izvedli v diabetološki ambulanti zdravstvenega doma Velenje v mesecu decembru 2008. Podatke smo pridobili s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika zaprtega in odprtega tipa. V raziskavi je sodelovalo petdeset naključno izbranih pacientov, ki so obiskali diabetološko ambulanto. Želeli smo ugotoviti ali spol in leta trajanja sladkorne bolezni ter prisotni kronični zapleti zaradi sladkorne bolezni pri pacientu, vplivajo na pojavnost depresivne motnje. Ugotovili smo, da spol in leta trajanja sladkorne bolezni bistveno vplivajo na pojavnost kazalnikov in s tem tudi na depresivno motnjo pri anketiranih pacientih s sladkorno boleznijo. Še posebej izrazito je ta ugotovitev vidna pri anketirankah, saj v veliki večini nakazujejo nagnjenost k depresivnim motnjam. Prav tako je iz prikazane grafične analize razvidno, da že prisotni kronični zapleti sladkorne bolezni vplivajo na pojavnost depresivne motnje pri anketiranih pacientih s sladkorno boleznijo, ter da so znaki izrazitejši, kot pri pacientih, ki ne navajajo kroničnih zapletov.
Ključne besede: depresivna motnja, sladkorna bolezen, kronični zapleti, sprememba razpoloženja, spol
Objavljeno: 01.06.2009; Ogledov: 1944; Prenosov: 191
.pdf Celotno besedilo (1,52 MB)

4.
Vloga medicinske sestre v centru za otroke z motnjami v razvoju
Vesna Mohorko Fajfar, 2009, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Namen diplomskega dela je bil predstaviti Center otrok z motnjami v razvoju ter vlogo in delo medicinske sestre, ki dela z otroci, pri katerih so prisotne razvojne motnje. Predstavljena je ambulantna obravnava otroka z motnjo v razvoju in najpogostejše duševne in telesne motnje pri otrocih ter sestava in delo strokovnega tima, ki dela z otroci z motnjo v razvoju. Opisani so tudi zunanji sodelavci tima, ki so pri tem delu zelo pomembni. Posebej je predstavljen razvojno presejalni Denver II. test in dnevne aktivnosti otroka z razvojno motnjo, Bobath metoda, Handling ter hipoterapijo in jahanje. Predstavljena so društva, ki skrbijo za otroke z motnjo v razvoju ter tako opisali Zavod za varstvo in usposabljanje v Dornavi, ter društva dnevnega varstva kot sta Sonček in Ozara. Posebno poglavje pa je namenjeno vlogi medicinske sestre v centru za otroke z motnjami v razvoju in pomenu komunikacije v zdravstvu ter vzgoji staršev za skrb otrok z motnjami v razvoju. Ključne besede: duševna motnja, telesna motnja, motnje v razvoju, center za otroke z motnjami v razvoju, medicinska sestra. ii ZUSAMMENFASSUNG Gegenstand dieser Diplomarbeit ist die Vorstellung des Zentrums für Entwicklungsstörungen und der Arbeit und Rolle einer Krankenschwester, die mit Kindern, die an Entwicklungsstörungen leiden, arbeitet. Vorgestellt werden die ambulante Behandlung von Kindern mit Entwicklungsstörungen, die häufigsten physischen und psychischen Störungen und die Zusammensetzung des Expertenteams, das mit solchen Kindern arbeitet. Auch die Außenmitarbeiter werden in dieser Arbeit behandelt, weil sie eine wichtige und unterstützende Rolle bei der Behandlung von Kindern mit Entwicklungsstörungen spielen. Besonders hervorgehoben wird der Denver II Test und die täglichen Aktivitäten des Kindes mit Entwicklungsstörungen, die Bobath-Methode, Handling, Hippotherapie und therapeutisches Reiten. In der Diplomarbeit werden auch Vereine wie Sonček und Ozara vorgestellt, die sich mich der Betreuung von Kindern mit Entwicklungsstörungen beschäftigen und die Anstalt für Betreuung und Ausbildung in Dornava. Ein Kapitel ist auch der Rolle und Arbeit der Krankenschwester im Zentrum für Entwicklungsstörungen, der Bedeutung von Kommunikation in der Medizin und der Erziehung von Eltern, die für ein Kind mit Entwicklungsstörungen sorgen, gewidmet. Stichwörter: Geistesstörung, körperliche Störung, Entwicklungsstörung, Zentrum für Entwicklungsstörungen, Krankenschwester. Iii KAZALO 1 UVOD……………………………...……………………………………………...…..…....1 1.1 Namen….…………………...…………………………………………..……...…….…..2 1.2 Cilji………………………...………………………………………...……....…………...2 2 OTROCI Z MOTNJAMI V RAZVOJU…..…………………………….………...3 2.1 Najpogostejše razvojne motnje…….………………………………………………5 2.1.1 Dihalne motnje med spanjem……………………………...……………………………..8 2.1.2 Anksiozne motnje pri otrocih in adolescenti.………………........….………….……….10 2.1.3 Socialna anksioznost……………………………………………………..……………...11 2.1.4 Separacijska anksioznost………………………………..……………………..……….11 2.1.5 Generalizirana anksioznost……………………………..……………………………….11 2.1.6 Selektivna nemost ali mutizem………………………….………………………………12 2.1.7 Specifične fobije…………………...…………………….…………….………………..12 2.1.8 Odklanjanje in izogibanje šole………………………….……………….……...………13 2.1.9 Panična motnja………………………………………….……
Ključne besede: Ključne besede: duševna motnja, telesna motnja, motnje v razvoju, center za otroke z motnjami v razvoju, medicinska sestra.
Objavljeno: 24.06.2009; Ogledov: 3246; Prenosov: 498
.pdf Celotno besedilo (239,81 KB)

5.
AVTIZEM Z DODATNO MOTNJO V DUŠEVNEM RAZVOJU PRI MLADOSTNIKIH V ZUDV DR. MARIJANA BORŠTNERJA DORNAVA
Marjeta Gomilšak, 2009, diplomsko delo

Opis: Otroški avtizem danes strokovnjaki pojmujejo kot razvojno nevrološko motnjo, ki se kaže v verbalni in neverbalni komunikaciji, tipičnih vedenjskih motnjah ter nenormalni čustveni in socialni odzivnosti. Strokovnjaki lahko postavijo diagnozo glede na tipične psihične znake najkasneje v tretjem letu otrokove starosti. Tipičnih znakov pa je kar nekaj deset in se lahko med seboj različno kombinirajo. V času otrokovega razvoja nekateri izzvenijo, lahko se pojavijo novi ali drugačni. Na splošno še vedno velja prepričanje, da je avtizem vseživljenjska motnja. En sam simptom še ni avtizem, a več ko ima otrok znakov, težje je življenje zanj, za njegovo družino in okolje, v katerem se giblje. Avtizem v praksi delimo na lažje in težje oblike. Pri lažjih oblikah je smiseln čimprejšnji specialno-pedagoški pristop z danes znanimi metodami, npr. ABA, TEACCH, PECS, Floor Time idr. Pri težjih oblikah s hudo hiperaktivnostjo, agresijo, zmanjšano sposobnostjo koncentracije, slabo vodljivostjo, govornimi motnjami, motnjami spanja ali celo epileptičnimi napadi se kot učinkovita izkaže sodobna celostna biokemična medicinska obravnava. Tu strokovnjaki paciente obravnavajo izrazito individualno, z laboratorijskimi analizami in občasnimi kontrolami uspešnosti ter tudi študijsko in raziskovalno. V diplomskem delu sta opisana dva posameznika v Zavodu Dornava, ki sta vključena v skupino šestih adolescentov z motnjo avtizma in dodatno motnjo v duševnem razvoju ter sta interdisciplinarno obravnavana.
Ključne besede: avtizem, motnja v duševnem razvoju, adolescenca, Aspergerjev sindrom, Rettov sindrom, interdisciplinarna obravnava.
Objavljeno: 25.11.2009; Ogledov: 3212; Prenosov: 792
.pdf Celotno besedilo (2,77 MB)

6.
PSIHIATRIČNO IZVEDENSTVO KOT DOKAZ V KAZENSKEM POSTOPKU
Suzana Zupan, 2009, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Področje psihiatričnega izvedenstva predstavlja eno izmed področij, kjer prihaja do prepletanja prava in psihiatrije. Osrednja tema moje diplomske naloge, katere naslov je » Psihiatrično izvedenstvo kot dokaz v kazenskem postopku « je področje psihiatričnega izvedenstva. Dandanes je psihiatrično izvedenstvo že neizogiben del mnogih kazenskih postopkov sodnih dvoran. Psihiatrično izvedenstvo je torej tista vrsta izvedenstva, ki se sme odrediti v primeru obstoja konkretnih okoliščin in dejstev, ki utemeljujejo sum, da obdolženec ob storitvi kaznivega dejanja ni bil prišteven bodisi zaradi duševne motnje bodisi zaradi duševne manjrazvitosti ali pa je bila zaradi takšnega stanja ali zaradi kakšne druge trajne in hude duševne motenosti njegova prištevnost zmanjšana, ali pa obstaja resen dvom, da se zaradi svojega duševnega stanja ne more udeleževati kazenskega postopka. Pri tem se psihiatrični pregled odredi s pisno odredbo sodišča, pri čemer morajo biti naloge psihiatričnega izvedenca v odredbi nazorno konkretizirane. Sodišče se torej odloči za izvedenca takrat, kadar je za ugotovitev kakšnega dejstva potrebno določeno strokovno znanje, s katerim pa sodišče samo ne razpolaga. Z izvedenstvom kot posebnim preiskovalnim dejanjem se v kazenskem postopku pridobi dokaz. Pridobi se izvid in mnenje izvedenca. Opozoriti velja, da sodišče pri presoji dokazov ni vezano na nikakršna formalna pravna pravila o vrednosti nekega dokaza. Izvedenstvo se torej nanaša na dejanska in ne na pravna vprašanja. Področje, kjer se pravo in psihiatrija srečujeta je torej področje forenzične psihiatrije. Gre za stičišče dveh v esenci nezdružljivih ved. To pa je poglavitni razlog, da se v forenzični psihiatriji in zatorej tudi v sodno psihiatričnem izvedenstvu srečamo z vrsto etičnih dilem. Osrednja etična dilema, ki jo lahko izpostavim je dvojni položaj psihiatričnega izvedenca. Gre za kolizijo dveh vlog, ki jih psihiater ima. Na eni strani se psihiater znajde v vlogi izvedenca, na drugi pa v vlogi zdravnika oziroma terapevta. Nikakor pa ne smemo zanemariti področja varovanja osebnih podatkov osebe, ki je v kazenskem postopku, pojasnilne dolžnosti psihiatričnega izvedenca, načelo poštenosti ter prizadevanja po objektivnosti.
Ključne besede: Ključne besede: neprištevnost - dokazno sredstvo – psihiatrična ekspertiza - psihiatrični izvedenec - izvid in mnenje - psihiatrični pregled – varnostni ukrepi – duševna motnja in duševno zdravje.
Objavljeno: 17.12.2009; Ogledov: 3427; Prenosov: 423
.pdf Celotno besedilo (733,31 KB)

7.
Depresivna motnja ob smrti otroka med nosečnostjo ali kmalu po rojstvu
Nika Bajc, 2009, diplomsko delo

Opis: O smrti ne govorimo radi, ob njej nam je neprijetno. Ob smrti otroka med nosečnostjo ali kmalu po rojstvu pa ostanemo brez besed. V slovenskem prostoru ni veliko literature, ki bi lahko bila v oporo tako žalujočim staršem kot zdravstvenim delavcem in to predstavlja velik problem. Neustrezno izražena žalost, zapiranje vase, umik, nezainteresiranost in neustrezen odziv zdravstvenih delavcev, vse to lahko povzroči razvoj depresivne motnje pri materi, ki je doživela smrt svojega težko pričakovanega otroka. Diplomsko delo predstavlja rezultate raziskave, ki temelji na kvantitativni metodologiji z uporabo strukturiranega anketnega vprašalnika. Z njim opredeljujemo vlogo zdravstvenega tima v Psihiatrični kliniki Ljubljana in na Oddelku za psihiatrijo v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor. Rezultati raziskave so pokazali, da se zdravstveni delavci v obeh ustanovah srečujejo s pacientkami z depresivno motnjo ob smrti otroka med nosečnostjo ali kmalu po rojstvu. Anketiranci so v veliki meri mnenja, da si v času šolanja niso pridobili dovolj znanja, kako pristopiti in delovati v takšnih situacijah. Po večletnih delovnih izkušnjah ter z dobro organizacijo dela na oddelku medicinskim sestram delo s pacientkami z depresivno motnjo ob smrti otroka med nosečnostjo ali kmalu po rojstvu ne predstavlja večjih obremenitev in ne vzbuja večjih negativnih osebnih doživetij.
Ključne besede: splav, mrtvorojenost, zgodnja smrt novorojenčka, smrt otroka, žalovanje, depresivna motnja, medicinska sestra.
Objavljeno: 15.02.2010; Ogledov: 2582; Prenosov: 501
.pdf Celotno besedilo (685,63 KB)

8.
Psihoedukacija pri pacientih z bipolarno motnjo razpoloženja
Ksenija Kegl, 2010, diplomsko delo

Opis: Bipolarna afektivna motnja je resna, ponavljajoča se, lahko tudi kronična duševna motnja, ki jo v najožjem smislu opredeljujejo akutne, izmenjujoče se epizode privzdignjenega razpoloženja in depresije. V zdravljenju imajo pomembno vlogo, zraven zdravljenja z zdravili, tudi psihoterapevtski, psihosocialni pristopi in psihoedukacija ter zdravstvena vzgoja. Psihoedukacija je uveljavljena oblika psihosocialne obravnave pacientov z bipolarno motnjo razpoloženja. Danes psihoedukacija pridobiva na pomenu, oblikuje se vse več strukturiranih programov, ker pacienti s kroničnimi motnjami dobivajo vse pomembnejšo vlogo in soodgovornost pri oblikovanju zdravljenja. Diplomsko delo je teoretičnega značaja in predstavlja možnosti pridobivanja informacij za učenje in samopomoč pri obvladovanju bipolarne motnje razpoloženja. Predstavljene so značilnosti bipolarne motnje razpoloženja ter možnosti zdravljenja in obravnave omenjene motnje.
Ključne besede: bipolarna motnja razpoloženja, depresija, manija, psihoedukacija, zdravstvena vzgoja.
Objavljeno: 16.02.2010; Ogledov: 3466; Prenosov: 654
.pdf Celotno besedilo (2,90 MB)

9.
Seznanjenost mladih z duševno motnjo - shizofrenijo
Lidija Avguštin, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu Seznanjenost mladih z duševno motnjo — shizofrenijo predstavljamo, kakšno je poznavanje mladih o izjemno težki duševni motnji, kot je shizofrenija. Delo je sestavljeno iz dveh delov. V teoretičnem delu diplomskega dela so predstavljeni duševna motnja shizofrenija, epidemiologija, vzroki in znaki ter klinični tipi shizofrenije. Opisani so vpliv duševne motnje shizofrenije na mladostnika in vloga družine, pomen zdravstvene nege pacienta s shizofrenijo ter vloga medicinske sestre. Shizofrenija je najtežja duševna motnja. Pacienti so pogosto stigmatizirani in izločeni iz družbe, vzroki za takšne reakcije so nepoznavanje in napačne predstave o tej duševni motnji. V raziskovalnem delu diplomskega dela so predstavljeni rezultati raziskave, ki je bila izvedena na Srednji šoli Slovenska Bistrica. Anketiranih je bilo 100 dijakov od prvega do četrtega letnika. Rezultati raziskave kažejo, da je polovica anketiranih dijakov že slišala za omenjeno bolezen, informacije o njej pa so večinoma pridobili iz medijev. Večina anketirancev meni, da je za paciente z duševno motnjo značilno, da se umaknejo v »svoj svet«. Ravno tako bi večina mladostnikov bila pripravljena sprejeti sovrstnika s shizofrenijo v svojo družbo, saj navajajo, da nimajo predsodkov pred to boleznijo.
Ključne besede: duševna motnja, shizofrenija, mladostnik, družina, zdravstvena nega, medicinska sestra.
Objavljeno: 14.06.2010; Ogledov: 2398; Prenosov: 730
.pdf Celotno besedilo (405,75 KB)

10.
ETIČNE DILEME PRI SPREJEMU PACIENTA Z DUŠEVNO MOTNJO
Nataša Rojko, 2010, diplomsko delo

Opis: Izhodišče: V diplomskem delu smo predstavili duševne motnje in njihove značilnosti. Osredotočili smo se na najpogostejše etične dileme, ki se pojavljajo pri medicinskih sestrah in ostalih zdravstvenih delavcih ob sprejemu pacienta z duševno motnjo. Metode: Uporabili smo deskriptivno metodo dela, študij domače literature in elektronske vire. Namen: Predstaviti najpogostejše etične dileme, katere se porajajo medicinskim sestram in ostalim zdravstvenim delavcem pri sprejemu pacienta z duševno motnjo, predstaviti etični vidik dela v zdravstveni negi pacienta z duševno motnjo, predstaviti Zakon o duševnem zdravju iz leta 2008 ter poudariti pomen komunikacije s pacientom, ki ima duševno motnjo. Cilj: Predstavili smo sprejem pacienta z duševno motnjo v psihiatrično bolnišnico in izpostavili vlogo medicinske sestre pri prepoznavanju najpogostejših etičnih dilem. Zaključek: Ugotovili smo, da se medicinske sestre in zdravstveni tehniki pogosto srečujejo z etičnimi dilemami, med katerimi je zelo pogosta sprejem pacienta brez njegove privolitve. Pomembna in bistvena sprememba, ki jo prinaša novi zakon o duševnem zdravju, je vsekakor zagovorništvo pacienta z duševno motnjo.
Ključne besede: pacient, duševna motnja, sprejem, etika, etične dileme.
Objavljeno: 05.10.2010; Ogledov: 2515; Prenosov: 748
.pdf Celotno besedilo (421,89 KB)

Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici