Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V magistrski nalogi smo preučili izbrane morfološko-funkcionalne poteze (MFP) 41 rastlinskih vrst iz 27 popisov vzorčenih na štirih tipih travišč v Mariboru in okolici. Ta so bila ekstenzivni travnik, intenzivni travnik, urbana ruderalna trata ter urbana intenzivna trata. Osredotočili smo se na meritve lastnosti barv cvetov (refleksivnost, kromatičnost, svetlost) v povezavi s pridobljenimi MFP, Ellenbergovimi indeksi in indeksi motenj. Iz literature smo pridobili podatke o opraševalcih rastlinskih vrst. Skupno smo opravili 470 spektrofotometričnih meritev. Izvedli smo korelacijsko analizo, posplošen linearni model, korespondenčno analizo s odstranjenim trendom (DCA) in analizo glavnih komponent (PCA). Na vseh traviščih sta prevladovali rumena in bela barva cvetov. Čeprav smo rastišča uvrstili kot različno stresne se je izkazalo, da so rastni pogoji ugodni na vseh površinah. To je potrjevala prevladujoča kompetitorska strategija rastlin na vseh traviščih, hkrati pa razen vpliva hranil v tleh na svetlost barve ni bilo značilnih korelacij med barvnostjo (kromatičnostjo) cvetov in: LDMC, indeksi motnje, svetlobo, ter temperaturo. Z magistrsko nalogo smo prispevali k oblikovanju protokola za spektrofotometrične meritve barv cvetov, ter ustvarili za FNM UM lastno bazo s spektri refleksivnosti cvetov, ki se lahko v prihodnje še močno razširi in uporabi pri ostalih raziskavah barve cvetov, vida opraševalcev ter mehanizmov biotske pestrosti.
Ključne besede: spektrofotometrija, refleksivnost, morfološko-funkcionalne poteze (MFP) rastlin, motnja, Ellenberg (EIV)
Objavljeno v DKUM: 18.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 25
Celotno besedilo (3,55 MB)

Opis: Pravica do duševnega zdravja je sestavni del in temeljni del pravice do zdravja, ki je univerzalna človekova pravica. Osebe s težavami v duševnem zdravju so zaradi sistemskih kršitev, ki izvirajo iz prevladujočega biomedicinskega modela duševnega zdravja, pod vprašaj postavile univerzalnost pravice do duševnega zdravja, k uresničevanju katere so se države zavezale s številnimi pravnimi akti na vseh ravneh. Magistrsko delo preučuje pravno ureditev duševnega zdravja ter storitev in oskrbe za zagotavljanje duševnega zdravja v Sloveniji in njeno skladnost z mednarodnimi standardi. Pravna ureditev storitev in oskrbe za zagotavljanje duševnega zdravja namreč lahko poseže v univerzalnost pravice do duševnega zdravja. Poseben poudarek je na trajnostnem uresničevanju pravice do duševnega zdravja, h kateremu se je Slovenija prav tako zavezala tako na nacionalni kot tudi mednarodni ravni. Magistrsko delo ugotavlja, da poseg v pravico do duševnega zdravja posameznika predstavlja že nezadostna mreža za zagotavljanje duševnega zdravja, ki mora vključevati tudi dostopnost raznovrstnih storitev in oskrbe.
Ključne besede: medicinsko pravo, Zakon o duševnem zdravju, duševno zdravje, duševna bolezen, duševna motnja, človekova pravica, univerzalna pravica, trajnostni razvoj, svetovno zdravje, storitve za zagotavljanje duševnega zdravja.
Objavljeno v DKUM: 04.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 59
Celotno besedilo (2,51 MB)

Opis: Uvod: Mejna osebnostna motnja je ena izmed težjih duševnih motenj, za katero so značilne težave z regulacijo čustev, nestabilnimi medosebnimi odnosi in impulzivnostjo. Nemalokrat so vzrok za razvoj travmatične izkušnje iz otroštva, različne vrste zlorab, ki slabo vplivajo na posameznikovo kakovost življenja. Na podlagi pregleda literature smo želeli raziskati povezavo zlorab iz otroštva na pojav mejne osebnostne motnje. Metode: Zaključno delo temelji na deskriptivni metodi dela. Literaturo smo pridobili s pregledom mednarodnih podatkovnih baz: PubMed, Cumulative Index to Nursing and Allied Health Literature (CINAHL) in Scopus. S pomočjo diagrama PRISMA smo predstavili pregled literature. Z uporabo vsebinske analize smo izvedli sintezo identificiranih virov in jih uvrstili v hierarhijo dokazov. Rezultati: V končno analizo zaključnega dela smo vključili devet člankov, na podlagi katerih smo ugotovili, da so zlorabe v otroštvu eden izmed najpogostejših dejavnikov za razvoj mejne osebnostne motnje. Travme so razlog za destruktivno vedenje, kar poslabša kakovost življenja posameznika. Razprava in zaključek: Mejna osebnostna motnja je močno povezana z zlorabami iz otroštva, saj zgodnje travme znatno vplivajo na razvoj čustvene regulacije, možganov in oblikovanja identitete. Značilno vedenje za mejno osebnostno motnjo so težave z identiteto, čustveno nestabilnostjo, samopoškodovanjem, negativnimi odnosi in disociacijo. Ustrezno razumevanje in pravočasno ukrepanje je odločilnega pomena za izboljšanje terapevtskih procesov, diagnoze ter kakovosti življenja pacientov z mejno osebnostno motnjo.
Ključne besede: posamezniki, mejna osebnostna motnja, zlorabe v otroštvu
Objavljeno v DKUM: 20.08.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 84
Celotno besedilo (1,62 MB)

Opis: V zaporskem okolju se osebnostne motnje pojavljajo bistveno pogosteje kot v splošni populaciji. Obsojenci z osebnostnimi motnjami se pogosto soočajo s težavami v medosebnih odnosih, čustveno nestabilnostjo, impulzivnostjo ter pomanjkanjem empatije, kar otežuje njihovo vključevanje v rehabilitacijske programe in povečuje tveganje za povratništvo. Izolacija, pomanjkanje socialne podpore, neustrezna psihološka oskrba in visoka raven stresa v zaporih pogosto še poslabšajo simptome osebnostnih motenj. Poseben poudarek je namenjen trem vrstam osebnostnih motenj, ki so v zaporih najpogostejše ali najbolj problematične za obravnavo: mejni, antisocialni in narcistični. Mejna osebnostna motnja pogosto vodi v samopoškodovalno vedenje in konflikte z osebjem. Antisocialna je povezana z agresijo, kršenjem pravil in visoko stopnjo povratništva, pri čemer je sodelovanje v terapiji zelo omejeno. Narcistična osebnostna motnja pa pogosto ostaja spregledana, čeprav lahko pomembno vpliva na vedenje obsojenca. Pomembno vlogo ima tudi depresija, ki je med obsojenci zelo razširjena, pogosto povezana z izolacijo in dolgotrajnim prestajanjem kazni ter dodatno otežuje psihično stabilnost posameznika v zaporskem okolju. Na podlagi pregleda domače in tuje literature delo izpostavlja nujnost večje osredotočenosti na duševno zdravje v zaporih in predlaga boljše povezovanje zaporskega sistema z zdravstvenimi organizacijami. Potrebne so reforme, ki bi vključevale individualizirano obravnavo, izboljšano diagnostiko ter uporabo sodobnih terapevtskih pristopov, kot so dialektično-vedenjska terapija, mentalizacijsko vodena obravnava ter vključevanje multidisciplinarnih timov. Ustrezna obravnava osebnostnih motenj v zaporih je bistvenega pomena, saj prispeva k uspešnejši rehabilitaciji, zmanjšanju povratništva ter preprečuje dolgotrajno izključenost posameznikov iz družbe po prestani kazni.
Ključne besede: zapori, obsojenci, osebnostna motnja, obravnava, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 21.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 96
Celotno besedilo (954,34 KB)

Opis: Uvod: Motnja avtističnega spektra lahko pomeni izzive, ki zahtevajo prilagoditve, zato je psihična podpora ključna za izboljšanje kakovosti življenja otrok in njihovih družin. Pomembno je, da se pri družinah z otrokom z motnjo avtističnega spektra osredotočimo na celostno podporo otroku in družini z zagotavljanjem natančnih informacij, pomoči pri obvladovanju izzivov, kar lahko izboljša kakovost njihovega življenja in terapevtski pristop. Metode: Uporabili smo deskriptivno metodo dela. Iskanje znanstvene literature je potekalo s pomočjo iskalnega niza in ob upoštevanju omejitev v relevantnih mednarodnih podatkovnih bazah CINAHL Ultimate, MEDLINE, PubMed in Cochrane Library. S pomočjo PRISMA diagrama smo prikazali celoten potek sistematičnega iskanja literature na izbrano temo. Rezultati: V podatkovnih bazah smo pridobili skupaj 35 zadetkov. V končno analizo je bilo vključenih šest člankov. Ugotovitve kažejo, da starši otrok z motnjo avtističnega spektra pogosto doživljajo nižjo kakovost življenja. Pozitiven vpliv na kakovost življenja v družini ima psihična podpora. Različne oblike psihične podpore prispevajo k boljšemu počutju staršev in kakovosti življenja družin. Razprava in zaključek: Starši otrok z motnjo avtističnega spektra se v vsakodnevnem življenju srečujejo z različnimi izzivi, ki v veliki meri vplivajo na kakovost življenja v družini. Pri zagotavljanju dobre kakovosti življenja teh družin je pomembna psihična podpora družinam otrok z motnjo avtističnega spektra.
Ključne besede: motnja avtističnega spektra, podpora, kakovost družinskega življenja, izzivi družine
Objavljeno v DKUM: 25.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 128
Celotno besedilo (970,22 KB)