| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Poetika nasilja v literaturi Mojce Kumerdej
Patricija Rošker, 2020, magistrsko delo

Opis: V zaključnem magistrskem delu z naslovom Poetika nasilja v literaturi Mojce Kumerdej smo se osredotočili na pisateljičin literarni opus. V delo smo vključili štiri njena do sedaj izdana dela, in sicer: dva romana Kronosova žetev in Krst nad Triglavom ter dve zbirki zgodb Temna snov in Fragma prav tako pa tudi avtoričine objave posameznih zgodb. Osredotočili smo se predvsem na motivno-tematsko analizo njenih del, v ospredje smo postavili tematizacijo nasilja. V teoretičnem delu smo naredili kratek pregled pisateljičine biografije, največ pozornosti pa smo namenili oblikam in vrstam nasilja. S pomočjo motivno-tematske analize proznih del Mojce Kumerdej smo ugotovili, da se v njenih delih pogosto pojavlja tako psihična kot fizična tematizacija nasilja. Slednja se velikokrat dogaja znotraj družine oziroma med osebami, ki se med seboj dobro poznajo. V romanu Krst nad Triglavom tematizacija nasilja ni tako izrazita kot v kratkih zgodbah, kljub temu pa najdemo pojavnost psihičnega nasilja. Literarne osebe za dosego svojih ciljev uporabljajo manipulacijo, grožnje, poniževanje, zaničevanje. V romanu Kronosova žetev smo opazili tematizacijo psihičnega in fizičnega nasilja, slednjega v precej skrajnih, nečloveških oblikah. Z motivno-tematsko analizo smo ovrgli oziroma potrdili hipoteze, ki smo jih navedli v uvodu zaključnega dela, prav tako pa smo naredili primerjalno analizo tematizacije nasilja med vsemi izbranimi deli ter prikazali, kako lahko pojavnost kraja in časa vplivata na tematizacijo nasilja.
Ključne besede: kratka proza, romani, psihično nasilje, fizično nasilje, motivno-tematska analiza
Objavljeno: 19.02.2020; Ogledov: 455; Prenosov: 74
.pdf Celotno besedilo (920,33 KB)

2.
Patrick Modiano in umetnost spomina
Eva Krajnc, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu Patrick Modiano in umetnost spomina sem predstavila vsebinski pregled v slovenščino prevedenih Modianojevih romanov Vila Bolest, Ulica Boutiques obscures, Nočna nezgoda in V kavarni izgubljene mladine. Na kratko sem opisala temeljne literarno-teoretske pojme snov, motiv in tema, kot jih definirajo Janko Kos, Miram Hladnik, Matjaž Kmecl in H. Porter Abbott. Predstavila sem pisateljevo življenje in delo ter razmere, osebne in družbene, ki vplivajo na njegovo ustvarjanje. Osrednji del predstavlja analiza in primerjava romanov, ki zajema fabule izbranih romanov ter njihovo motivno-tematsko analizo, ki jo razdelim na tri večje sklope, ki združujejo motive mesta, spomina, časa in občutja modernega človeka . Analiza je potrdila hipotezi, da je obsedenost s spomini in iskanje izgubljene preteklosti izraz problema identitete povojnega človeka ter odpira ontološko vprašanje modernega človeka, ki ga določata čas in prostor njegovega nastanka.
Ključne besede: Patrick Modiano, literatura spomina, kolektivni spomin, motivno-tematska analiza, tema identitete
Objavljeno: 09.08.2016; Ogledov: 723; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (1,00 MB)

3.
PRVINE GROTESKE V SODOBNI SLOVENSKI KRATKI PROZI
Anja Klep, 2014, diplomsko delo

Opis: Pojav groteske na motivno-tematski ravni doda vrednost, obarvanost, slikovitost in polnost. Hkrati nam kot sprejemnikom/bralcem na recepcijski ravni obudi občutek gnusa, smeha, sočustvovanja, pomilovanja, presenečenja, odvratnosti, jeze, absurda, resignacije … Elemente groteske so vpenjali v svoje tekste različni avtorji, mi pa se bomo posvetili groteski v sodobni slovenski kratki prozi pri izbranih pisateljih. Največ gnusa in absurda med izbranimi zbirkami kratke proze nam na notranjeslogovnem nivoju ponudi Mihaela Hojnik v zbirki kratke proze Maločudnice. Zaradi same vsebine kratkih zgodb njeni teksti dolga leta niso bili sprejeti in so bili zavrnjeni ob vsaki prošnji za objavo. Zbirka je izšla šele dve leti po smrti avtorice. Prvotni naslov »Gnusljivke« bi bralce najnatančneje pripravil na to, kakšni občutki se porajajo v recepcijskem procesu med branjem. Dodatne realistične in fantastične prvine pa zbirko zaokrožijo v samosvojo celoto. Podobno, a vendarle manj slikovito, se groteskne prvine kažejo v kratki prozi Mojce Kumerdej v zbirki Temna snov. Groteska izgubi rdečo nit, pri čemer prevladuje realistični slog upovedovanja, kar lahko bralce napolni z mešanimi občutki. Fantastične in groteskne prvine kakor tudi motive, smrt narave in kanibalizem nam ponudi Gregor Lozar v zbirki Spačene. Sam naslov nas opozori na nepovprečnost glavnih oseb, njihovega življenja, posredno tudi same zgodbe. Različne motive, kakor so smrt, uboj, posilstvo, samomor, telesna pohabljenost, smrt narave in duševna razdvojenost smo primerjali skozi motivno-tematsko analizo med izbranimi zbirkami kratke proze. Naravna smrt, posejana z grotesknimi prvinami, uboji, ki nam s pomočjo grotesknih prvin prikazujejo naravo morilca; samomori, ki nam prikažejo groteskno končanje praznih življenj; telesna pohabljenost, ki nam groteskno obarvane motive lahko prikaže v fantastični luči; in smrt narave, ki nam lahko kot bralcem vzbuja negativne občutke.
Ključne besede: groteska, sodobna slovenska kratka proza, Mihaela Hojnik, Mojca Kumerdej, Gregor Lozar, smrt, uboj, posilstvo, samomor, obsesija, telesna pohabljenost, smrt narave, motivno-tematska analiza.
Objavljeno: 15.07.2014; Ogledov: 2120; Prenosov: 218
.pdf Celotno besedilo (568,51 KB)

Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici