Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Odnos do dela in motivacija sta pomembni temi, o katerih je bilo napisanih ogromno člankov, opravljenih raziskav in ki sta ključni, kadar govorimo o delu. A vendar se časi in generacije spreminjajo, zato smo se v tem diplomskem delu odločili, da bomo podrobno raziskali obe temi. Najprej smo v teoretičnem delu raziskali pojma motivacija in odnos do dela; predstavili smo tudi razlike med generacijami, da bi dobili boljšo podobo o tem, kako sta se motivacija in odnos do dela spreminjali v času. V raziskovalnem delu smo izvedli anketo, kjer smo ugotovili, da anketirance najbolj motivirata plača in ugodnosti. S tem podatkom smo lahko tudi potrdili prvo zastavljeno hipotezo. Drugo hipotezo, v kateri smo trdili, da zaposlitev nima nobenega vpliva na splošno zadovoljstvo anketirancev, smo morali zavrniti. Predpostavljali smo, da imajo mladi v teh letih druge prioritete in da na zaposlitev gledajo le kot na vir zaslužka; torej to na njihovo zadovoljstvo v življenju ne vpliva. Odgovori anketirancev so nam pokazali, da ima pravzaprav zaposlitev pomemben vpliv na njihovo zadovoljstvo v življenju. Naše ugotovitve so koristne, saj imamo lahko z njimi podroben vpogled na dejansko stanje mladih in njihov odnos do dela in kaj jih motivira.
Ključne besede: motivacija, odnos do dela, motiviranost mladih, motivacija za delo.
Objavljeno v DKUM: 27.10.2023; Ogledov: 414; Prenosov: 69
Celotno besedilo (4,01 MB)

Opis: Zelo pomembno vlogo za obstoj podjetja ima izobraževanje oziroma investiranje v zaposlene, kajti samo izobražen kader je lahko učinkovit in ključen člen za uspeh podjetja. V diplomski nalogi smo opredelili pomen izobraževanja zaposlenih za odgovorno ravnanje s tekstilnimi komunalnimi odpadki v podjetju CEROP d. o. o. Zbiranje podatkov smo izvedli z anonimno anketo, ki smo jo razdelili med zaposlene. Zanimalo nas je, kaj zaposlene motivira in kateri dejavniki jih pri tem ovirajo. Ustrezno izpolnjenih je bilo 60 anket. Rezultati so pokazali, da je višja plača največji motivator med zaposlenimi v podjetju CEROP d. o. o. Večina zaposlenih je odgovorila, da jim je večja plača bistven motivator za dodatno izobraževanje. Zraven tega na motivacijo vpliva tudi preizkušnja lastnih sposobnosti, pridobivanje k lastnemu razvoju ter možnost napredovanja. Opazimo, da v manjši meri posameznike motivira večji vpliv. Glavna ovira, zakaj se zaposleni ne odločajo za dodatno izobraževanje so pomankanje prostega časa in družinske obveznosti. V manjši meri pa so zaposleni kot oviro pri izobraževanju izbrali starost, pomanjkanje ambicij in pomankanje zanimanja. Ocenili smo tudi, da se zaposleni v večji meri želijo izobraževati z delavnicami in skupinskimi izobraževanji. Podatki, ki smo jih zbrali, bodo lahko podjetju CEROP d. o. o. v pomoč za motiviranost zaposlenih k dodatnemu izobraževanju in s tem tudi k dodatnemu uspehu podjetja.
Ključne besede: izobraževanje, zaposleni, zbiranje odpadkov, odgovorno ravnanje, motiviranost.
Objavljeno v DKUM: 05.04.2023; Ogledov: 435; Prenosov: 29
Celotno besedilo (2,09 MB)

Opis: Magistrsko delo je sestavljeno iz dveh delov, teoretičnega in empiričnega. Teoretični del je skupek spoznanj iz že objavljene literature, ki se navezuje na pojem motivacija, v nadaljevanju pa natančneje tudi na učno motivacijo. Pojem smo raziskovali skozi lupo obveznega šolskega predmeta slovenščina, s posebnim poudarkom na raznolikih tipologijah motivacij pri pouku slovenščine, ki so jih zasnovali številni raziskovalci na tem področju. V empiričnem delu smo teoretična spoznanja raziskali še v praksi. Med učenci in učenkami 3. vzgojno-izobraževalnega obdobja smo izvedli anketo, v raziskavi pa nas je zanimal predvsem njihov odnos do predmeta slovenščina, priljubljenost glede na ostale predmete, motiviranost s strani učiteljev in učiteljic, ocena njihovega sodelovanja pri pouku, bolj in manj priljubljeno področje, najbolj in najmanj priljubljena poglavja iz učnega načrta ter njihov pogled na izobraževanje in motiviranost pri pouku na daljavo. Želeli smo ugotoviti tudi to, kako so bile učencem in učenkam najljubše in najmanj ljube snovi predstavljene v obliki uvodne motivacije (če je ta sploh bila izvedena), zakaj so izbrali prav ta poglavja, hkrati pa smo jim želeli dati tudi možnost, da sami podajo predloge, kako določeno poglavje izboljšati v smislu podajanja snovi in jo narediti bolj zanimivo. Posamezna vprašanja iz anketnega vprašalnika smo predstavili v obliki analize pridobljenih podatkov tako v tabelaričnem zapisu kot v obliki grafov, spodaj pa podali še pisno interpretacijo. Pri nekaterih vprašanjih smo upoštevali tudi spremenljivke (spol, razred, zaključni uspeh v prejšnjem šolskem letu in zaključna ocena pri slovenščini v prejšnjem šolskem letu). Raziskava je pokazala, da je učencem in učenkam slovenščina glede na ostale predmete po priljubljenosti nekje na sredi, kar pomeni, da ni najbolj priljubljena, pa tudi ne najmanj. Slovenščina je najbolj ljuba učencem in učenkam z višjim končnim uspehom v prejšnjem šolskem letu pri tem predmetu, medtem ko bistveno manj tistim z nižjim uspehom. Učenci in učenke se v največji meri strinjajo, da je slovenščina zanimiva zaradi dobrega načina poučevanja učiteljev in učiteljic, medtem ko jim je zanimiva snov med najmanj ljubimi razlogi. Bistveno več učencev in učenk ima raje področje književnosti kot jezika/slovnice. Dobra polovica anketiranih učencev in učenk sodeluje zmeraj, kar pomeni vsako uro. Za učenje slovenščine jih motivirajo predvsem zunanji dejavniki, kot so starši, učitelji in učiteljice, dobra ocena, nagrada. Veliko učencev se strinja, da jih učitelji in učiteljice dobro motivirajo, najmanj učencev meni, da jih učitelji sploh ne motivirajo. Ob zapisu njim najljubših snovi pri predmetu slovenščina so v največji meri napisali, da je to zato, ker se jim te snovi ni težko naučiti, hkrati pa jih v to snov učitelji in učiteljice največkrat uvedejo s pomočjo metode zgodbice. Pri izboru najmanj zanimivih snovi so se strinjali, da jih tematika sploh ne zanima, so pa bile te snovi največkrat podane brez prave uvodne motivacije. Učenci in učenke so se v dobri polovici primerov strinjali, da jih učitelji in učiteljice tudi na daljavo dobro motivirajo, vseeno pa bi jim bil ljubši pouk v šoli. V drugem poglavju empiričnega dela smo na podlagi pridobljenih podatkov iz ankete (8. vprašanje) ustvarili priročnik 10 uvodnih učnih motivacij, največ na področju, ki so ga učenci izbrali za manj ljubega, t.j. jezik/slovnica, 8, dodani pa sta še 2 uvodni motivaciji s področja književnosti. Upoštevali smo pogostost pojavnosti zapisa najmanj priljubljenih snovi, hkrati pa tudi predloge učencev in učenk za izboljšanje. V priročniku je uporabljenih več različnih idej in metod za uvod v obravnavo 10 snovi, ki lahko služijo kot pomoč učiteljem in učiteljicam pri njihovem delu.
Ključne besede: motivacija, učna motivacija, tipologije učnih motivacij, predmet slovenščina, motiviranost učencev, tretje vzgojno-izobraževalno obdobje, uvodna učna motivacija
Objavljeno v DKUM: 07.04.2021; Ogledov: 1550; Prenosov: 337
Celotno besedilo (1,81 MB)

Opis: Managerji sprejemajo odločitve, da zagotavljajo kratkoročno in dolgoročno uspešno poslovanje svojih podjetij na različnih trgih. Na uspešnost pomembnih in nerutinskih odločitev vpliva kakovost procesa odločanja. To magistrsko delo preučuje povezave med kakovostjo procesa odločanja vodilnih managerjev ter uspešnostjo njihovih podjetij, ki spadajo med 500 največjih v Sloveniji po prihodkih od prodaje. Uporabljen model kakovosti procesa odločanja vsebuje naslednje dimenzije: racionalnost procesa, črpanje informacij, vložen trud ter odprto obzorje. Vsaka od dimenzij vsebuje svoj nabor dejavnikov, ki vplivajo na kakovost procesa odločanja. Izbrana kazalca uspešnosti podjetij sta letna rast dodane vrednosti na zaposlenega ter delež prihodkov od prodaje, ustvarjenih na tujih trgih. Vse več raziskovalcev se pomika od kakovosti odločitve, ki se večinoma meri v denarju oz. s finančnimi kazalniki, h kakovosti procesa odločanja, ki vsebuje tudi mehke vložke in rezultate. Proces odločanja se ne konča s sprejetjem kakovostne odločitve, ampak sledita izvedba in nadzor, ki sta enako pomembni kot vsi predhodni koraki. Magistrsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in analitičnega dela. V teoretičnem delu smo preučili aktualne poglede vodilnih avtorjev na področju managerjevega odločanja, kakovosti procesa odločanja in kakovosti odločitev. Predstavili smo dejavnike, ki jih vsebujejo dimenzije kakovosti procesa odločanja, ter poskušali najti uspešne praktične primere ter odmevne raziskave vodilnih avtorjev. V analitičnem delu smo naredili statistične analize podatkov na osnovi podatkov, ki smo jih pridobili pri izvedbi ankete med vodilnimi managerji v Sloveniji. Ugotovili smo, da ni statistično značilne povezave med kakovostjo procesa odločanja managerjev in rastjo dodane vrednosti na zaposlenega v podjetju. Prav tako ni povezave med kakovostjo procesa odločanja managerjev in usmerjenostjo podjetja na tuje trge. Managerji z nadpovprečno kakovostjo procesa odločanja v primerjavi s podpovprečnimi tudi ne delajo v podjetjih, ki imajo v povprečju večjo rast dodane vrednosti na zaposlenega ali večjo naravnanost na tuje trge. V Sloveniji imajo podjetja, katerih managerji izkazujejo nadpovprečno odprto obzorje pri kakovosti procesa odločanja, v povprečju večjo naravnanost na tuje trge kot podjetja, v katerih managerji izkazujejo podpovprečno odprto obzorje. Pri podjetjih v Sloveniji obstaja statistično značilna nizka/šibka povezava med vloženim trudom pri kakovosti procesa odločanja in deležem prihodkov, ustvarjenih na tujih trgih. Podjetja v Sloveniji, usmerjena na tuje trge, kjer managerji izkazujejo nadpovprečno vložen trud pri kakovosti procesa odločanja, imajo v povprečju večji obseg zaposlenih kot podjetja, v katerih managerji izkazujejo podpovprečno vložen trud. V preučevani množici vodilnih managerjev v Sloveniji nismo uspeli dokazati povezave med kakovostjo procesa odločanja in izbranimi kazalniki uspešnosti podjetja. Na podlagi rezultatov ne moremo sklepati, da kakovost procesa odločanja ni povezana z uspešnostjo podjetja, saj obstaja množica drugih finančnih kazalnikov uspešnosti, njihove stopnje rasti ter mehki kazalniki uspešnosti, ki so težje izmerljivi.
Ključne besede: kakovost procesa odločanja, kakovost odločitev, analiza problema, kriteriji odločanja, racionalnost, motiviranost, participacija, intuicija, črpanje informacij, managerjev trud, kreativnost in inovativnost, deležniki podjetja, uspešnost podjetja
Objavljeno v DKUM: 21.01.2016; Ogledov: 1581; Prenosov: 172
Celotno besedilo (4,42 MB)

Opis: Prodajno osebje je eden od temeljev vsakega podjetja. Je prvi stik s potencialnim odjemalcem. Velikokrat se le-ti odločijo za izbrano podjetje na podlagi predstavljene ponudbe s strani prodajnega osebja. Le dobro izobraženo in usposobljeno prodajno osebje pa bo kos še tako zahtevnemu odjemalcu. V kolikor želimo biti na tržišču konkurenčni, moramo svoje prodajno osebje na primeren način voditi, izobraževati in usposabljati. Prodajnemu osebju moramo dati možnost, da svoje znanje izpopolni. V ta namen se veliko podjetij odloča za različne tehnike in metode izobraževanja in usposabljanja, ki so sestavljene na podlagi predhodnega merjenja učinkovitosti. Znanje prodajnega osebja lahko merimo na veliko načinov. Dober pokazatelj znanja je t. i. Mystery shopping (skrivno nakupovanje), ki se izvaja na zahtevo podjetja. Podjetje poda želen scenarij, s pomočjo katerega skriti kupci preverjajo znanje prodajnega osebja. Z rezultati skritega nakupovanja seznanijo vodje prodajnega osebja in na podlagi teh rezultatov se izvajajo različne metode izobraževanja in usposabljanja.
Ključne besede: izobraževanje, usposabljanje, motiviranost, skrivno nakupovanje, uspešnost, učinkovitost.
Objavljeno v DKUM: 07.10.2014; Ogledov: 1638; Prenosov: 205
Celotno besedilo (1,52 MB)