| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
MOTIVACIJA ZA USTVARJALNO DELO V KOVINSKO PREDELOVALNI INDUSTRIJI NA PODROČJU PODRAVJA
Mario Filipović, 2013, diplomsko delo

Opis: V teoretičnem delu diplomske naloge smo se najprej dotaknili preučevanja pojmov motivacija in motiviranje. Nato je sledilo poglavje, namenjeno spoznavanju motivacijskih teorij in ustvarjalnega dela. Tako smo opredelili Maslowo teorijo potreb, Herzbergovo dvofaktorsko motivacijsko teorijo, ter bistvene razlike in podobnosti med njima. Nato smo preučili še Hackman-Oldhamov model obogatitve dela, Leavittovo in Likertovo motivacijsko teorijo, ter Douglas McGregorjevo teorijo X in Y. Sledilo je četrto poglavje namenjeno preučevanju metod, namenjenih spodbujanju ustvarjalnosti pri delu. Tako smo spoznali naslednje metode: iskrenje misli – brainstorming, zapisovanje idej – brainwriting pool, metoda 6-3-5, delfi metoda, sinektika ter tehniki »med dvema ognjema« in »tehniko bisociranja«. V empiričnem delu naloge je osrednji del je predstavljala kvantitativna raziskava, katere osrednji problem je bila raziskava soočanja zaposlenih v kovinsko predelovalni industriji podravske regije z motivacijo za ustvarjalno delo. V raziskavi je sodelovalo 102 anketiranih, ki so zaposleni v prav tolikšnem številu različnih podjetjih kovinsko predelovalne industrije na področju Podravja. Izvedena raziskava je nudila osnovo za preverjanje hipotez in podajanje sklepnih ugotovitev. Podjetja v kovinsko predelovalni industriji Podravja uporabljajo podporne aktivnosti in sredstva, namenjena spodbujanju ustvarjalnosti, in sicer z izvajanjem sestankov, namenjenih spoznavanju problemov in iskanju morebitnih rešitev. Za spodbujanje timskega dela pa se uporablja timsko ustvarjalno delo ter zapisovanje idej. Po ocenah anketiranih je ustvarjalnost na srednjem nivoju. Pri načinu vodenja se vodje v podjetjih v največji meri poslužujejo združevalnega stila vodenja. Anketiranci so srednje ustvarjalni, največjo spodbudo za ustvarjalnost jim predstavljajo materialne in nematerialne nagrade. Raziskava opozarja na to, da preučevana podjetja ne izrabijo v največji meri njihovega ustvarjalnega potenciala. Ključne ugotovitve, ki izhajajo iz preverjenih hipotez, so, da prejemanje visokega osebnega dohodka ne predstavlja zaposlenim v kovinsko predelovalni industriji najpomembnejšega motivacijskega dejavnika, ampak jih najbolj motivira zadovoljstvo s samim delom. Ob tem smo ugotovili, da obstaja pozitivna povezanost med motivacijo zaposlenih ter njihovo ustvarjalnostjo. Zanimiva je tudi ugotovitev, da se dejavniki, ki spodbudno vplivajo na ustvarjalnost, razlikujejo glede na delovno mesto zaposlenih, ter da se dejavniki, ki ovirajoče vplivajo na ustvarjalnost, ne razlikujejo glede na delovno mesto zaposlenih. Na podlagi hipotez smo potrdili tudi to, da je združevalni stil vodenja pozitivno povezan z ustvarjalnostjo.
Ključne besede: Motivacija, motiviranje, motivacijska teorija, ustvarjalnost pri delu, spodbujanje ustvarjalnosti pri delu.
Objavljeno: 15.07.2013; Ogledov: 1364; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (1,39 MB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici