| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
SPOLNO IZGUBLJENE EKSISTENCE, FRANK WEDEKIND IN SLAVKO GRUM KOT ZAPELJEVALCA V ŽIVLJENJE
Urška Krajnc, 2011, diplomsko delo

Opis: Cilj pričujoče diplomske naloge je bil, predstavitev dveh avtorjev v celoti; Franka Wedekinda in Slavka Gruma. Predstavljena sta življenjepisa, obdobje, v katerem sta delovala, dramsko ustvarjanje in tudi druga dela, recepcija, zgradba, stil, nastanek in motivi dram (Frühlings Erwachen/Pomladno prebujenje in Dogodek v mestu Gogi). Drami sta primerjani z analizo analogičnega in antitetičnega paralelizma. V delu smo potrdili tezo o podobnih in enakih motivih, pokazalo pa se je tudi, da so med avtorjema velike razlike. Izhajata iz povsem drugačnih življenjskih okolij, kar je vplivalo tudi na njuna dela. Wedekindovo literarno ustvarjanje je precej obsežnejše od Grumovega. Predstavljeni drami pa nimata tipičnih lastnosti literarnega obdobja v katerem sta nastali (po strukturi in vsebini), kar je vplivalo tudi na recepcijo. Pri Wedekindu je bila sporna tematika in še izvedba. Oboje je zadrževalo uprizoritev. Grum teh težav ni imel. Drami se razlikujeta po zgradbi; Frühlings Erwachen je odprti tip drame, Dogodek v mestu Gogi pa je kratka dvodejanka. Nastanek del je povezan s pomembnostjo teme in z življenjem. S primerjavo motivov so bile ugotovljene podobnosti in razlike. Prva podobnost je že v samem naslovu obeh dram, ki sta povezana s temo spolnost. Motiv pričakovanja, pravzaprav najpomembnejši motiv, zaznamuje obe drami in se ne izpolni. To ima bistvene, tragične posledice za skoraj vse dramske osebe. S primerjavo motiva krivde so razkrinkani karakterji vseh dramskih oseb in poudarjen pomen obeh dram; dvojna morala in zavrtost.
Ključne besede: Frühlings Erwachen, Dogodek v mestu Gogi, recepcija, nastanek, teme, psihoanaliza, motivi Frank Wedekind, Slavko Grum
Objavljeno: 09.09.2011; Ogledov: 3260; Prenosov: 165
.pdf Celotno besedilo (5,84 MB)

2.
Znani, neznani Prežihov Voranc
Silvija Borovnik, 2010, izvirni znanstveni članek

Opis: Razprava si kot izhodišče za raziskovalno opazovanje zastavlja dvoje vprašanj, prvo, ali namreč zares dobro poznamo literarno delo znanega in kanoniziranega pisatelja Prežihovega Voranca, in drugo, ali je bil pisatelj socialni realist v vsej svoji umetniški zavesti in praksi. Na obe vprašanji skušamo odgovoriti z analizo primerov iz Prežihove manj znane zgodnje proze. Le-ta je dosegljiva v Prežihovem Zbranem delu I-III kot Nezbrane novele in črtice (1909-1927), Nezbrane novele in črtice (1939-1941) in Naši mejniki (1945-1948).
Ključne besede: slovenska književnost, slovenski pisatelji, kratka pripovedna proza, socialni realizem, mejne teme, mejni motivi
Objavljeno: 21.12.2015; Ogledov: 624; Prenosov: 30
URL Povezava na celotno besedilo

3.
MEŠKOVA KRATKA PROZA - TRADICIONALNI IN LIRSKO-MEDITATIVNI MODELI
Tadeja Jezernik, 2016, diplomsko delo

Opis: Franc Ksaver Meško je že v svoji mladosti kazal zanimanje za književnost. Tekom let je to le še nadgrajeval s svojimi prispevki, ki so se shranili v slovenski literarni spomin. Njegov opus sega od poezije in dramatike do proze, kateri se je največ posvečal. Diplomsko delo predstavlja njegove kratkoprozne zbirke, izdane v obdobju moderne, in podrobnejšo analizo dveh kratkoproznih zbirk Ob tihih večerih in Mir božji, ki veljata za njegovi najboljši deli. Osredotočili smo se na dva modela kratke pripovedi, ki sta bila prisotna v obdobju moderne. Tradicionalni model kratke pripovedi se izoblikuje že v 2. polovici 19. stoletja z Jenkom, Jurčičem, Kersnikom in Tavčarjem. Lirsko-meditativni model kratke pripovedi pa se formira v obdobju moderne z nastopom Ivana Cankarja. Ugotovili smo, da se je Meško posluževal obeh modelov. Z lirsko-meditativnimi črticami je dosegel spoštovan status, saj je bil eden redkih sopotnikov moderne, poleg Zofke Kveder, ki se je približal Cankarjevemu inovativnemu modelu kratke pripovedi. V diplomskem delu smo opravili motivno-tematsko analizo prej omenjenih dveh kratkoproznih zbirk. S komparativno metodo smo dela primerjali med seboj ter iskali podobnosti in razlike med njimi. V obeh zbirkah prevladuje lirsko-meditativni model kratke pripovedi, kjer opazimo temo hrepenenja. V redkih pripovedih Meško ostane blizu tradicionalnemu modelu, kjer je epičnost močneje izražena, v črticah pa prevladuje socialna tematika. V lirsko-meditativnih črticah Meško liričnost ustvarja s čustvenimi izpovedmi, meditacijami, ritmizacijami, retoričnimi figurami in metaforiko. Opravili smo tudi analizo metaforike v lirsko-meditativnih črticah, ki je pokazala na pogosto rabo epitetov, komparacij, personifikacij in glagolskih metafor.
Ključne besede: Franc Ksaver Meško, kratka proza, slovenska moderna, tradicionalni in lirsko-meditativni model kratke pripovedi, motivi in teme, lirsko-meditativne črtice, metaforika
Objavljeno: 05.08.2016; Ogledov: 525; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (1021,44 KB)

Iskanje izvedeno v 0.04 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici