1. Motivi, socioseksualnost in temna triada uporabnikov Tinderja : magistrsko deloManca Vorina, 2023, magistrsko delo Opis: Način iskanja potencialnih romantičnih in spolnih partnerjev ter komunikacija z njimi se je v zadnjih letih korenito spremenila s prihodom aplikacij in spletnih strani za zmenke. Po začetku epidemije virusa covid-19 je Tinder, ki velja za najpopularnejšo aplikacijo za zmenke, postal mesto, kjer je bilo možno spoznavanje novih ljudi, zato so se mnogi posamezniki odpravili tja z namenom, da najdejo potencialnega partnerja ali pa zgolj sogovornika. Vse večja popularnost aplikacij za zmenke nas je navdihnila, da smo raziskati motive uporabnikov kot tudi nekatere njihove osebnostne lastnosti. Na vzorcu 294 udeležencev, od tega 111 uporabnikov aplikacije Tinder in 183 neuporabnikov, smo ugotovili, da moški v primerjavi z ženskami pogosteje uporabljajo aplikacijo Tinder z namenom pridobivanja izkušenj s spolnostjo. V skladu s pričakovanji smo odkrili, da je motiv iskanja razmerja pri uporabnikih Tinderja pozitivno povezan s starostjo. Prav tako smo prišli do spoznanja, da je za uporabnike Tinderja, v primerjavi z neuporabniki, značilna bolj neomejena socioseksualnost. Slednja se je v raziskavi prav tako pokazala kot pomemben napovednik uporabe aplikacije Tinder z namenom pridobivanja izkušenj s spolnostjo. Odkrili pa smo tudi, da socioseksualnost predstavlja mediatorja v odnosu med temno triado in uporabo aplikacije Tinder z namenom pridobivanja izkušenj s spolnostjo. Naša raziskava, ki je ena izmed prvih na tem področju v Sloveniji, nudi poglobljeno razumevanje proučevanih konstruktov in odnosov med njimi, dodano vrednost pa vidimo predvsem v tem, da smo raziskavo izvedli po začetku epidemije virusa covid-19, ko so se pojavile med uporabniki aplikacij za zmenke določene spremembe, ki še niso dobro proučene in nudijo izhodišča za nadaljnje raziskovanje.
Ključne besede: Tinder, temna triada, socioseksualnost, motivi
Objavljeno v DKUM: 06.07.2023; Ogledov: 178; Prenosov: 31
 Celotno besedilo (687,96 KB) |
2. Značilnosti romanov slovenskih pisateljic na prelomu iz 20. v 21. stoletje : doktorska disertacijaTina Kraner, 2022, doktorska disertacija Opis: Doktorska disertacija Značilnosti romanov slovenskih pisateljic na prelomu iz 20. v 21. stoletje se ukvarja z analizo šestdesetih izbranih romanov sodobnih slovenskih pisateljic, ki so izšli na prelomu iz 20. v 21. stoletje (1995–2015). V tem obdobju so pisateljice objavile veliko žanrsko zanimivih romanov, ki so še zmeraj pogosto odrinjeni na obrobje slovenske literarnozgodovinske pozornosti in zato premalo raziskani. Osredotočamo se predvsem na motivno-tematske in jezikovno-slogovne značilnosti romanesknih del.
V teoretičnem delu so predstavljena teoretična izhodišča o romanu, feministični literarni vedi in sodobnem slovenskem romanu (predvsem o sodobnem romanu slovenskih pisateljic), na katerih temeljijo analize. Naslanjamo se na spoznanja domačih in tujih literarnovednih strokovnjakov, kot so Theodor W. Adorno, Jan Alber, Franz Altheim, Rick Altman, Mihail Bahtin, Vladimir Biti, Silvija Borovnik, Neil Cornwell, Jonathan Culler, Umberto Eco, Monika Fludernik, Carlos Fuentes, Jeremy Hawthorn, Miran Hladnik, Marko Juvan, Jelka Kernev Štrajn, R. Brandon Kershner, Alenka Koron, Janko Kos, Milan Kundera, David Lodge, Georg Lukács, Vanesa Matajc, Katja Mihurko Poniž, Toril Moi, Krešimir Nemec, Svetlana Slapšak, Milivoj Solar, Tomo Virk, James Wood, Franc Zadravec in Alojzija Zupan Sosič.
Izbrani romani so razvrščeni po žanrskosti (avtobiografski, antiutopični, zgodovinski, kriminalni, fantazijski in znanstvenofantastični roman, grozljivi, ljubezenski, potopisni, družbeni, družinski, psihološki roman, roman s tematiko obrobnežev, posebnežev in slehernikov) in žanrski sinkretičnosti (žanrsko hibridni romani), znotraj žanrske umestitve pa po generacijski pripadnosti avtoric: Nedeljka Pirjevec, Berta Bojetu Boeta, Maruša Krese, Jelka Ovaska, Brina Švigelj Mérat, Desa Muck, Miriam Drev, Alenka Jensterle Doležal, Marjanca Mihelič, Cvetka Bevc, Maja Novak, Sonja Porle, Maja Haderlap, Erica Johnson Debeljak, Andreja Zelinka, Nataša Sukič, Suzana Tratnik, Mateja Gomboc, Mojca Kumerdej, Tanja Tuma, Vilma Purič, Majda Pajer, Veronika Simoniti, Katarina Marinčič, Lucija Stepančič, Nataša Konc Lorenzutti, Nina Kokelj, Polona Glavan, Irena Velikonja, Stanka Hrastelj, Irena Svetek, Aleksandra Kocmut, Eva Kovač, Gabriela Babnik, Jela Krečič, Simona Lečnik, Vesna Lemaić, Nataša Kramberger, Tina Vrščaj in Anja Radaljac. Na osnovi temeljnih kategorij pripovedi (snov, tema, zunanja zgradba – naslov, razdeljenost romana; notranja zgradba – zgodba, motivi, sporočilo, literarna oseba, literarni čas in prostor, pripovedovalec, jezik in slog) odkrivamo izhodišča za snovi v izbranih romanih, raznovrstnost tem, kompozicijske značilnosti romanov, motive, literarne osebe (predvsem ženske like, njihovo družbeno vlogo ter odnose med moškimi in ženskimi liki), kronotop, vlogo pripovedovalca/-ke, perspektivo in jezikovno-slogovne novosti. S posebno pozornostjo se posvečamo še ženski perspektivi, različnim vrstam stereotipov in elementom žanrskosti v romanih.
Na podlagi posameznih romanesknih analiz potrdimo ali ovržemo zastavljene hipoteze in odgovorimo na raziskovalna vprašanja tako, da romane medsebojno primerjamo in povzemajoče podamo skupne značilnosti izbranih romanov, npr. motivno-tematske novosti in posebnosti, ženski liki v odnosu do moških likov, družine, družbe in političnih problemov, zgradbene novosti, vloga pripovedovalk/pripovedovalcev in jezikovno-slogovne posebnosti. Sklep je posvečen obširnim zaključnim ugotovitvam, v njem tudi povzamemo izvirne znanstvene prispevke in rezultate disertacije ter z novimi spoznanji omogočamo možnosti za nadaljnje raziskave na področju romanopisja sodobnih slovenskih pisateljic.
Ključne besede: sodobna slovenska književnost, sodobna slovenska proza, sodobni slovenski roman, romaneskni žanri, feministična literarna veda, značilnosti, žanrski sinkretizem, generacijska pripadnost, roman sodobnih slovenskih pisateljic, snov, tema, zgodba, motivi, sporočilo, protagonist/-ka, pripovedovalec/-ka, perspektiva, jezik, slog
Objavljeno v DKUM: 02.12.2022; Ogledov: 566; Prenosov: 231
Celotno besedilo (4,16 MB) |
3. Motivi za vpis na dodiplomski študijski program zdravstvene negeRobert Rebernik, 2022, diplomsko delo Opis: Uvod: Zagotavljanje kakovosti zdravstvenih storitev se prične že v času izobraževanja. Študentje so tisti, ki bodo prejeli in pridobili veliko novih informacij in veščin za svoj poklic. Motivacija je eden izmed glavnih konceptov izobraževanja. Uspešnost študentov se namreč kaže kasneje v delovnem okolju. Namen zaključnega dela je raziskati motive študentov za vpis na dodiplomski študij zdravstvene nege.
Metode: V zaključnem delu smo izvedi presečno raziskavo. Vse podatke, ki smo jih potrebovali, smo pridobili z anketnim vprašalnikom, ki smo ga objavili prek spletnega portala - 1KA. Vprašalnik MSNQ (The Motivation to Study Nursing Questionnaire) je imel 16 vprašanj odprtega in zaprtega tipa. Pridobljene podatke smo analizirali ter jih pisno in grafično predstavili.
Rezultati: Na podlagi prejetih anketnih vprašalnikov in analize smo ugotovili, da so študentje enotni pri motivih za vpis na študijski program zdravstvene nege. 70 % vseh anketiranih študentov je označilo, da jih na študiju zanima predvsem vsebina. Drugi najpogosteje označen odgovor je obstoj dobre možnosti kasnejše zaposlitve, s čimer se je strinjalo 62 % anketirancev.
Razprava in sklep: Za večji uspeh pri študiju je pomembna motiviranost za študij, zato je potrebno ustrezno pozornost posvetiti strategijam za povečanje motivacije študentov že v izobraževalnem procesu zdravstvene nege. Mnoge študije kažejo, da se to kasneje kaže v delovnem okolju pri zagotavljanju kakovosti storitev pri pacientu.
Ključne besede: dodiplomski študij, študentje, zdravstvena nega, podoba medicinske sestre, motivacija, motivi
Objavljeno v DKUM: 23.11.2022; Ogledov: 410; Prenosov: 37
Celotno besedilo (1,31 MB) |
4. Načrtovanje in izvedba akcije iskanja pogrešanih oseb : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloIvan Grgić, 2022, diplomsko delo Opis: Namen te diplomske naloge je predstaviti pojem pogrešanih oseb in analizirati smernice dela policije pri obravnavi prijav pogrešanih oseb. Za pogrešane osebe veljajo osebe, ki so se iz svojega običajnega življenjskega okolja oddaljile po svoji ali proti svoji volji, glede na njene dotedanje življenjske navade, običaje, stike, aktivnosti in druge okoliščine pa v nekem razumnem roku ne obstajajo podatki o njihovem novem prebivališču ali usodi. Večina oseb, ki so bile prijavljene kot pogrešane, se je vrnila kmalu po izginotju, ne da bi utrpele neko bolečino ali poškodbo. Majhen odstotek pogrešanih pa se poškoduje ali so žrtve kaznivih dejanj. V okviru iskanja pogrešanih oseb je potrebno razlikovati med pojmoma reševanje in iskanje. Reševanje se izvaja v primeru domneve, da je pogrešana oseba živa. Iskanje pa se izvaja, ko se z veliko verjetnostjo oceni, da pogrešana oseba ni več živa. V takih primerih je naloga iskanja najti truplo pokojnika. Posebej pomembno pri iskanju in reševanju je logično in natančno načrtovanje ter izbira načina in taktike iskanja glede na razpoložljiva dejstva. Ena pomembnejših nalog policije pri preiskovanju pogrešanih oseb je tudi zagotavljanje podpore ožji družini in bližnjim prijateljem. V nekaterih primerih namreč travma, povezana s takšnim dogodkom, postavi družino in prijatelje pogrešane osebe pod hud osebni pritisk, zlasti če so v preiskavo vključeni mediji. Prav tako pomembna naloga policije je po končanem iskanju ugotoviti dejanske razloge in motive za izginotje, da bi s tem zmanjšali možnost ponovitve dejanja.
Ključne besede: preiskovanje pogrešanih oseb, motivi izginotja, tveganje izginotja, iskalne akcije, delo policije, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 21.11.2022; Ogledov: 504; Prenosov: 83
Celotno besedilo (3,14 MB) |
5. Pomembnost motiviranja za uspešno vodenjeŠpela Kotnik, 2022, diplomsko delo Opis: Izziv vsake vodje je motivirati svoje zaposlene tako, da bodo s svojimi dejanji pripomogli k doseganju organizacijskih ciljev. Motivacija je individualna stvar, zaradi česar mora vodja dodobra poznati lastnosti in potrebe svojih zaposlenih kot tudi naravo dela. Bolj, kot bodo zaposleni motivirani, tem bolj bodo pripomogli k uspešnosti podjetja. Na motivacijo lahko vodja vpliva z različnimi motivacijskimi dejavniki, kot so npr. plača, denarne nagrade ter napredovanja, a vendar nanjo vpliva tudi odnos, ki ga imata vodja in zaposleni, ter vodstveni stil, ki ga vodja uporablja. V diplomski nalogi smo raziskali vpliv, ki ga ima motivacija na vodenje ter opredelili njuno medsebojno soodvisnost. V prvem delu diplomske naloge smo tako najprej opredelili motivacijo, motive in izvore motivacije ter različne motivacijske teorije in dejavnike motivacije. Temu sledi poglavje vodenja, kjer smo najprej pojasnili, kaj vodenje sploh je, in kakšne vrste oziroma stile vodenja poznamo. Ob koncu prvega dela diplomske naloge smo opredeli tudi, kdaj govorimo o uspešnem vodenju in o medsebojnem vplivu med motivacijo in vodenjem. V drugem, empiričnem delu diplomske naloge, smo opravili raziskavo med zaposlenimi v izbrani enoti Nove kreditne banke Maribor d.d. Pripravili smo dve anketi, eno za vodje in eno za zaposlene, skozi kateri smo nato analizirali razkorak med motivacijskimi pristopi, ki jih uporabljajo vodje, in tistih, za katere si zaposleni izbrane organizacijske enote najbolj želijo, da bi jih vodje uporabljale. V empiričnem delu diplomske naloge smo ugotovili, da na motivacijo zaposlenih najbolj vplivajo denarne nagrade, najmanj motivirajoč dejavnik pa je delo od doma. Za slednjega je management mnenja, da le ta v veliki meri vpliva na raven motivacije zaposlenih, kar predstavlja največji razkorak med motivacijskimi dejavniki, ki dejansko motivirajo zaposlene, in tistimi, za katere vodstveni delavci menijo, da vplivajo na motiviranost.
Ključne besede: Motivacija, motivi motivacije, notranja motivacija, zunanja motivacija, notranja in zunanja motivacija, motivacijske teorije, maslowa hierarhija potreb, teorija ERG, Herzbergova motivacijska teorija, motivacijska teorija X in Y, teorija pridobljenih potreb, procesne teorije motivacije, motivacijski dejavniki, vodenje, vrste vodenja, osebnostne teorije vodenja, vedenjske teorije vodenja, kontingenčne teorije vodenja, situacijska teorija vodenja, sodobni stili vodenja, transakcijski in transformacijski stil vodenja, karizmatičen stil vodenja, moralen stil vodenja, uspešno vodenje.
Objavljeno v DKUM: 27.10.2022; Ogledov: 638; Prenosov: 245
Celotno besedilo (1,19 MB) |
6. Psihološke značilnosti storilcev intimnopartnerskih umorov : sistematični teoretični pregledEma Šumenjak, Tinkara Pavšič Mrevlje, 2022, pregledni znanstveni članek Opis: Namen prispevka: Intimnopartnerski umor (IPU) je pereč problem, saj predstavlja skoraj vsak sedmi umor na svetu (Stöckl idr., 2013). Psihološke vsebine, ki se konsistentno pojavljajo v literaturi o storilcih intimnopartnerskih umorov, so otroštvo storilcev, motivi, čustvovanje, duševno zdravje in dinamika odnosa med storilcem in žrtvijo. Psiholoških raziskav izključno na to temo ni, manjka pa tudi pregled študij, ki vsaj delno vključujejo psihološke karakteristike IPU. Metode: Sistematični pregled literature smo izvedli z metodo PRISMA in iskanjem v podatkovnih bazah Scopus in PsycARTICLES. Identificirali smo 11 študij, ustreznih za analizo. Ugotovitve: Sinteza pregledanih študij kaže, da zloraba v otroštvu ni povezana z IPU in da je otroštvo storilcev IPU razmeroma konvencionalno. IPU se kaže kot čustvene in ne praktične narave, avtorji pa so kot najpogostejši motiv identificirali prekinitev zveze oziroma namen prekinitve zveze. Študije poročajo o pomembnem deležu storilcev IPU, ki imajo duševne motnje, vendar odstotki med študijami zelo nihajo. Neenotni so tudi rezultati glede predhodnega nasilja v razmerju – nekateri poročajo o storilcih, ki so pred umorom izvajali nasilje nad svojo intimno partnerko, drugi pa, da takega nasilja ni bilo. Omejitve/uporabnost raziskave: Članek daje vpogled v do sedaj znane psihološke značilnosti storilcev IPU, kar lahko služi kot podlaga za prihodnje raziskovanje. V prispevku so poudarjene pomanjkljivosti raziskav in predlagane raziskovalne vsebine za premostitev leteh. Izvirnost/pomembnost prispevka: Prispevek je izviren, saj se je večina sistematičnih pregledov tematike IPU do sedaj osredotočala na bolj očitne dejavnike tveganja za IPU, ki so širši od psiholoških.
Ključne besede: intimnopartnerski umor, storilci, psihologija, motivi, otroštvo, čustvovanje
Objavljeno v DKUM: 17.08.2022; Ogledov: 336; Prenosov: 23
 Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. Različni vidiki uporabe pametnega telefona in učno delovanje srednješolcev : magistrsko deloTjaša Ignatijev, 2021, magistrsko delo Opis: Mladostniki preživijo veliko svojega časa na pametnih telefonih, zato smo v naši magistrski nalogi izhajali iz vprašanja, kakšno povezavo imajo različni vidiki uporabe pametnega telefona z učenjem in učnim uspehom srednješolcev. Osrednji namen naše raziskave je bil podrobneje preučiti vlogo pogostosti uporabe, motivov za uporabo in zasvojenosti s pametnim telefonom pri napovedovanju učnega uspeha, učne samoregulacije in učne zavzetosti. Na vzorcu 464 slovenskih srednješolcev smo uporabili štiri lestvice: vprašalnik o motivih za uporabo pametnega telefona, kratko lestvico zasvojenosti s pametnim telefonom SAS-SV, prilagojeno različico vprašalnika motivacijskih strategij MSLQ ter vprašalnik učne zavzetosti UWES-S. Vključili smo še vprašanja o uporabi aplikacij na pametnem telefonu ter subjektivno in objektivno oceno časa uporabe pametnega telefona. Rezultati so pokazali, da srednješolci svoj čas uporabe pametnega telefona podcenjujejo – tega v povprečju uporabljajo štiri ure na dan, predvsem iz praktičnih in socialnih motivov. 33 % dijakov je izražalo visoko stopnjo tveganja zasvojenosti s pametnim telefonom. V primerjavi s skupino z nižjo stopnjo tveganja za zasvojenost ti srednješolci pametni telefon uporabljajo pogosteje ter kažejo nižjo stopnjo motivacijske samoregulacije in učne zavzetosti. Analiza rezultatov je pokazala, da pogostost uporabe negativno napoveduje metakognitivno in motivacijsko samoregulacijo ter učno zavzetost. Motivi za uporabo pametnega telefona različno (pozitivno in negativno) napovedujejo vključene vidike učne dejavnosti srednješolcev. Pri tem so se instrumentalni motivi pokazali kot pozitiven napovednik učnega procesa dijakov, socialni motivi pa niso pomemben napovednik nobene od vključenih spremenljivk. Za samoporočano zasvojenost s pametnim telefonom pa so rezultati pokazali, da ta negativno napoveduje motivacijski vidik učnega delovanja srednješolcev. Za obravnavano področje vidimo še veliko možnosti za raziskovanje, praktične implikacije pa so dobrodošle predvsem v izobraževalnem kontekstu.
Ključne besede: Uporaba pametnega telefona, motivi za uporabo pametnega telefona, zasvojenost s pametnim telefonom, učna uspešnost, učna samoregulacija, učna zavzetost
Objavljeno v DKUM: 02.12.2021; Ogledov: 774; Prenosov: 94
Celotno besedilo (1,49 MB) |
8. Spominki in turizem: motivi za nakup in pomen podobe destinacije pri izbiri spominkovUrška Franc, 2021, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo govori o spominkih, na katere je pri raziskovanju turizma pogosto pozabljeno. V zaključni nalogi želimo analizirati, kakšni so motivi za nakupovanje spominkov in kakšno vlogo ima pri izbiri destinacije njena podoba. Z izsledki raziskave bomo pridobili strokovno podkovana znanja, s katerimi bodo trgovine s spominki lažje izbirale svoj asortima in ga tako lažje prilagodile potrošnikom. Prav tako nam bodo izsledki pomagali pri nadaljnjem razvoju lastne blagovne znamke Bucimap. V teoretičnem okvirju smo se usmerili v spominke na splošno, osredotočili smo se na tipologijo spominkov in poiskali motive za nakup. V drugem delu smo opredelili podobo destinacije in natančneje opisali njene dimenzije. V raziskovalnem delu diplomske naloge smo pripravili anketni vprašalnik, s katerim smo želeli dobiti odgovore na naša raziskovalna vprašanja. Rezultati raziskave so nam pokazali, da je osrednji motiv za nakup spominkov spominske narave ter da je pri podobi destinacije prostorska dimenzija tista, ki je najbolj pomembna. Ugotavljamo, da so spominki znotraj področja turizma izjemno pomembni, zato jim morajo raziskovalci v prihodnje posvečati več pozornosti.
Ključne besede: spominki, motivi, podoba destinacije, avtentičnost, Bucimap
Objavljeno v DKUM: 18.11.2021; Ogledov: 495; Prenosov: 42
Celotno besedilo (1,01 MB) |
9. Motivi in zadovoljstvo študentov zdravstvenih ved za mobilnost v programu Erasmus+Aleksandra Lovrenčič, 2021, magistrsko delo Opis: Uvod: Erasmus+ je program Evropske unije, ki študentom ponuja možnost študija ali prakse v tuji državi najmanj 2 meseca in največ 12 mesecev na eni stopnji študija. Namen zaključnega dela je bil analizirati izvedene mobilnosti študentov zdravstvenih ved v programu Erasmus+ v programskem obdobju 2014–2020 ter definirati dejavnike, ki vplivajo na odločitev za izmenjavo v tujini in zadovoljstvo z mobilnostjo.
Metode: Uporabljeni sta bili kvantitativna in kvalitativna metodologija raziskovanja. Analizirali smo 23 anketnih vprašalnikov študentov zdravstvenih ved, pridobljenih v okviru Evropske komisije s pomočjo t. i. EU Survey in Mobility Tool ter izvedli intervjuje s študenti (n=6) zdravstvenih ved, ki so bili na izmenjavi v tujini.
Rezultati: Ugotovili smo, da se študenti zdravstvenih ved manj pogosto odločajo za Erasmus+ izmenjave v tujini kot študenti na ostalih članicah visokošolskega zavoda. Študente zdravstvenih ved za izmenjavo motivira lokacija izmenjave, znanje jezika izbrane države kot tudi želja po potovanju in primerjava sistemov domače in gostujoče države. Rezultati nakazujejo na to, da študenti zdravstvenih ved za Erasmus+ izmenjavo raje izberejo državo, katere jezik poznajo. Stopnja zadovoljstva študentov zdravstvenih ved z Erasmus+ mobilnostjo je nad 90 %, nad izkušnjami so navdušeni in bi jih zagotovo ponovili.
Razprava in sklep: Z analizo motivacijskih dejavnikov smo pripravili usmeritve in priporočila za delo Erasmus+ koordinatorja na področju zdravstvenih ved. Za povečanje števila mobilnosti študentov zdravstvenih ved v tujini predlagamo ustanovitev pisarne za mednarodne zadeve na fakulteti in kontinuirano spremljanje motivacijskih dejavnikov ter zadovoljstva študentov zdravstvenih ved, kar lahko koordinator spremlja v poročilih po izvedbi posamezne mobilnosti.
Ključne besede: študenti zdravstvenih ved, Erasmus+, mobilnost, motivi, zadovoljstvo
Objavljeno v DKUM: 03.11.2021; Ogledov: 650; Prenosov: 67
Celotno besedilo (2,64 MB) |
10. Iskanje mesta začetka podvajanja ter vezavnih mest proteina dnaa pri izbranih probiotičnih bakterijah z uporabo algoritmovLarisa Anžel, 2021, magistrsko delo Opis: Uvod: Človeško telo je naseljeno s številnimi bakterijami, arhejami, virusi in enoceličnimi evkariotskimi organizmi, ki na različne načine vplivajo na naše zdravje. Probiotične bakterije so tiste, ki v zadostnih količinah pozitivno vplivajo na zdravje gostitelja. Slednje se morajo razmnoževati, da so pozitivni učinki vidni. Bakterije se razmnožujejo s procesom podvajanja, pri čemer je v začetnih fazah vključeno podvajanje DNK.
Metode: S pomočjo grafa odklona števila gvaninov in citozinov (GC), ki ga pridobimo iz DNK zaporedja, smo ocenili položaj mesta začetka podvajanja za vsak izbran bakterijski sev. V okolici mesta začetka podvajanja se nahajajo posebna zaporedja, na katera se vežejo DnaA proteini. Z iskanjem najpogostejših motivov v okolici nukleotida z najnižjo vrednostjo na grafu GC smo pridobili možno sekvenco vezavnih mest DnaA, kar omogoča vpogled v sekvenco, ki igra pomembno vlogo pri podvajanju bakterijske DNK.
Rezultati: Konsenzna sekvenca vseh izbranih bakterijskih sevov je 5'-TTATCCACA-3', kar sovpada s podatki iz literature, kjer je sekvenca DnaA škatle opredeljena kot 5’-TT(A/T)TNCACA-3'.
Razprava in sklep: Izbrane metode se lahko uporablja za določevanje približnega mesta začetka replikacije, vendar so za dokazovanje le-tega potrebni še dodatni laboratorijski poizkusi.
Ključne besede: probiotične bakterije, mesto začetka replikacije, GC odkon, najpogostejši motivi
Objavljeno v DKUM: 23.09.2021; Ogledov: 567; Prenosov: 51
Celotno besedilo (1,10 MB) |
