Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Alkoholizem v Sloveniji predstavlja ključen javnozdravstveni problem, saj se po porabi alkohola in po posledicah škodljive rabe alkohola uvrščamo v sam vrh EU. Magistrsko delo tako teoretično kot empirično proučuje odnos med socialno oporo, depresivnostjo, osamljenostjo, samomorilno ideacijo in motivacijo za sprememb, pri osebah, odvisnih od alkohola, ki so v procesu zdravljenja. V študiji (N = 139) smo poleg demografskih vprašanj uporabili Večdimenzionalno lestvico zaznane socialne opore (MSPSS), De Jong Gierveld lestvico za emocionalno in socialno osamljenost, Lestvico depresivnosti (CES-D), Paykelovo lestvico samomorilnega vedenja (PSS) in Lestvico motivacije za spremembo (URICA). V prvem delu analiz smo preverili merske značilnosti Lestvice motivacije za spremembo (URICA), pri čemer smo potrdili ustrezno veljavnost in zanesljivost lestvice ter potrdili predvideno štiri-faktorsko strukturo. Nadalje so rezultati naših analiz pokazali, da socialna opora statistično pomembno negativno napoveduje depresivnost, osamljenost in samomorilno ideacijo, medtem ko med socialno oporo in motivacijo za spremembo nismo ugotovili linearnega odnosa. Izkazalo se je tudi, da socialna opora mediira odnos med osamljenostjo in depresivnostjo ter med depresivnostjo in samomorilno ideacijo. Izsledki naše študije nudijo dodatno razumevanje preučevanih konstruktov in dokazujejo pomembno vlogo socialne opore pri duševnem zdravju oseb, odvisnih od alkohola.
Ključne besede: odvisnost od alkohola, socialna opora, depresivnost, osamljenost, samomorilna ideacija, motivacija za spremembo
Objavljeno v DKUM: 11.07.2024; Ogledov: 123; Prenosov: 34
Celotno besedilo (2,67 MB)