Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Magistrska naloga z naslovom Vpliv zaslonskih digitalnih medijev na bralno motivacijo učencev četrtega razreda – generacije alfa, je sestavljena iz dveh delov, in sicer iz teoretičnega ter empiričnega dela. V teoretičnem delu magistrske naloge smo se tako osredotočili na spoznanja o branju. Kar nekaj pozornosti smo namenili motivaciji za branje in branju ter usvajanju branja v digitalni dobi. Podrobneje smo predstavili tudi novo generacijo otrok, ki jo nekateri imenujejo Homo zappiens. Predstavljeni sta tudi deklaracija iz Stavangerja in Nacionalna strategija za razvoj bralne pismenosti. V empiričnem delu magistrske naloge podamo rezultate raziskave, v kateri smo predstavili, kako digitalizacija in hiter razvoj tehnologije vplivata na bralno motivacijo učencev 4. razreda. Rezultate smo pridobili s pomočjo Vprašalnika bralne motivacije za mlajše učence. Pridobljene rezultate smo nato primerjali z rezultati, pridobljenimi s pomočjo istega vprašalnika leta 2006. Na podlagi dobljenih rezultatov smo prišli do ugotovitev, da digitalizacija negativno vpliva na bralno motivacijo učencev, saj so rezultati v vseh treh sklopih (interes za branje, zaznavanje branja kot težke aktivnosti, kompetentnost za glasno branje) nižji, kot so bili pri učencih iz leta 2006.
Ključne besede: pismenost, motivacija za branje, zaslonski digitalni mediji, generacija alfa
Objavljeno v DKUM: 26.11.2021; Ogledov: 854; Prenosov: 151
Celotno besedilo (1,74 MB)

Opis: Branje je dejavnost, s katero se ljudje srečujemo vsakodnevno, zato je potrebno krepiti bralno zmožnost posameznika, saj le ta omogoča aktivno sodelovanje v svetu. Možno jo je krepiti na več načinov. Ena izmed teh je tudi prostovoljna dejavnost bralna značka, s pomočjo katere smo izvedli raziskavo. V teoretičnem delu smo sprva opredelili branje in pojasnili, zakaj je za posameznika in za širšo družbo sploh pomembno. Opredelili smo tudi bralno motivacijo in bralno pismenost, ki sta ključni za kakovostno branje. V nadaljevanju smo se osredotočili na spodbujanje branja, tako s strani staršev kot učiteljev. Posebno pozornost smo namenili prostovoljni dejavnosti bralna značka. Na kratko smo opisali njen razvoj skozi leta in njene primarne cilje. Nekaj besed smo namenili priporočilnim seznamom, ki jih oblikujejo učitelji sami in služijo kot smernice učencem za branje kakovostnih mladinskih del. Na koncu smo navedli še kriterije, s pomočjo katerih lahko ocenjujemo primernost literarnih del. Prav ti so nam bili pri raziskavi v pomoč. Glavni del magistrske naloge zajema analizo primernosti prebranih knjig četrtošolcev v šolskem letu 2017/2018 in 2020/2021, kjer smo preučevali, ali so izbrane knjige primerne glede na starost učencev, vsebino, jezikovno razumevanje, obliko in dolžino. Analizirali smo prebrane naslove knjig obeh šolskih let.
Ključne besede: bralna značka, branje, bralna motivacija, bralna pismenost
Objavljeno v DKUM: 24.05.2021; Ogledov: 1274; Prenosov: 210
Celotno besedilo (1,99 MB)

Opis: Magistrska naloga v teoretičnem delu temelji na obravnavi branja in pisanja otrok/učencev v prvem razredu. Osredotočena je tako na povezavo med glasovnim zavedanjem in začetnim branjem, kot na začetno branje − temeljno veščino, ki jo otrok/učenec usvoji v prvem razredu.V nalogi je razloženo opismenjevanje, metode opismenjevanja in faze branja; opisano in pojasnjeno je, kako pri otroku/učencu razvijamo predbralne in predpisalne spretnosti. Sočasno z branjem se odvija tudi proces bralnega razumevanja, saj je pomembno, da otrok prebrano tudi razume. Predstavljeni so različni dejavniki, ki vplivajo na branje otroka, kot sta bralna motivacija in hitrost branja. Pomemben je tudi govorni razvoj otrok/učencev, zato je eno poglavje namenjeno samo temu. Ker se vedno več otrok srečuje s težavami pri branju, je v magistrsko nalogo vključeno tudi poglavje o tem, kje se težave pojavljajo, kako jih reševati in kakšne so vloge staršev in učitelja pri nudenju ustrezne pomoči otroku/učencu. Predstavljene so tudi štiri komunikacijske veščine. Preizkus pismenosti vključuje tudi pisanje, v zaključnem teoretičnem delu naloge je opisano pisanje otrok v prvem razredu. Empirični del temelji na spremljanju napredka učencev prvega razreda v začetnem branju s preizkusom pismenosti. Preučila sem razvoj branja učencev v dveh obdobjih, ob vstopu v šolo in po šestih mesecih učenja. Raziskava temelji na deskriptivni in kavzalno neeksperimentalni metodi empiričnega pedagoškega raziskovanja. Uporabila sem osnovno deskriptivno statistiko za odvisne vzorce, in sicer t-test. Raziskava temelji na neslučajnostnem priložnostnem vzorcu učencev petih osnovnih šol na območju Zavoda za šolstvo Maribor, ki obiskujejo prvi razred. Vzorec je obsegal okoli 260 učencev. Podatki so zbrani s testom znanja za učence prvega razreda. Ta test znanja je bil enak na začetku šolskega leta in kasneje v drugem preverjanju meseca aprila. Podatke sem nato obdelala s pomočjo programa SPSS.
Ključne besede: Branje, opismenjevanje, spretnosti, razumevanje, govorni razvoj, motivacija, komunikacijske sposobnosti, pisanje.
Objavljeno v DKUM: 05.06.2018; Ogledov: 1520; Prenosov: 171
Celotno besedilo (611,23 KB)

Opis: Branje je zagotovo beseda, s katero se vsak izmed nas srečuje dnevno. Verjetno pa se jih velika večina ne zaveda, kako močno je obstoj sveta odvisen od tega procesa. V procesu branja dekodiramo zapisane črke in jih prevajamo v zvočne jezikovne znake. Branje nas spremlja vedno in povsod. Mnogim otrokom je položeno že v zibelko, ko jih starši s svojim prebiranjem ponesejo v spanec ali jih razvedrijo z branjem čez dan. Nekateri se srečajo z njim, ko vstopijo v vrtec, spet drugi v šoli, nekateri so v stiku z branjem pri starih starših. Bolj kot so otroci v stiku z branjem, prej začutijo interes in voljo, da se na pot za prepoznavanjem črk podajo tudi sami. Ko otrok spozna željo po tej potrebi, lahko rečemo, da je to ustrezen čas za njegovo opismenjevanje. Učenje branja v šoli pa poteka celotno prvo vzgojno-izobraževalno obdobje. Vsi, ki otroka učimo opismenjevanja, bi se morali zavedati, da pa samo branje še ne pomeni velike pridobitve, kajti dejstvo je, da vsi ljudje beremo zato, ker želimo nekaj izvedeti, nekaj spoznati, se nekaj naučiti. Z branjem je torej povezana tudi bralna funkcija. Če želimo učitelji učence naučiti branja za vseživljenjsko učenje in doživljanje lepega ob literaturi, potem jih moramo naučiti branja z razumevanjem. Preden pa se lotimo te naloge, moramo doseči, da bodo vsi učenci obvladali tehniko branja, torej naučiti jih moramo, da ne bodo zamenjevali, izpuščali črk oz. glasov, da bodo tekoče brali besede v besednih zvezah in povedih, da bodo obvladali naglašenost ipd. Brati še zdaleč ne pomeni tega, da si znamo razložiti znake, ki so zapisani na papirju, da poznamo besede, ki so iz njih sestavljene, pač pa pomeni prebrano razumeti in ta razum uporabljati v različne namene. V teoretičnem delu magistrske naloge sem predstavila nekaj osnovnih informacij o branju, pismenosti, s poudarkom na bralnem opismenjevanju, bralnem pouku v osnovni šoli, teoriji o tehnikah in metodah branja, velik poudarek je tudi v poglavju razumevanja pri branju, nekaj besed sem namenila tudi teoriji o motivaciji in pa motnjam, ki se pojavljajo pri branju. Dosedanja praksa mi je prinesla veliko izkušenj, iz katerih sem se ogromno naučila. Med drugim je v meni vzbudila eno veliko vprašanje, ki sem ga imela željo in namen razvozlati. Zanimalo me je namreč, kje tišči vzrok tega, da učenci, ki že zelo tekoče berejo po branju zelo hitro pozabijo o čem je govorilo besedilo. V magistrski nalogi so povzeti zaključki mojih dvomov. V empiričnem delu sem raziskala učinke tehnik branja na razumevanje prebranega. Zato sem na petih mariborskih osnovnih šolah izvedla raziskavo, v kateri sem pridobila rezultate s področja tehnike branja (čas branja, pravilnost pri branju) in področja razumevanja prebranega na nižji in višji ravni. Zanimal me je tudi individualni napredek na posameznih področjih, napredek glede na spol in pa napredek glede na različne osnovne šole.
Ključne besede: branje, bralna pismenost, tehnike in metode branja, razumevanje branja na nižji ravni, razumevanje branja na višji ravni, motivacija, motnje branja.
Objavljeno v DKUM: 13.10.2015; Ogledov: 2479; Prenosov: 434
Celotno besedilo (2,17 MB)

Opis: POVZETEK Magistrsko delo obravnava bralno razumevanje posavskih devetošolcev in predloge za izboljšanje tega. V raziskavi je sodelovalo 193 učencev devetega razreda in 20 učiteljev razrednega pouka ter učiteljev slovenščine iz devetih posavskih osnovnih šol. Glavni namen je bil ugotoviti stališče učencev do bralnega razumevanja, katerim dejavnikom učenci pripisujejo največ pomena, bralno razumevanje učencev in predlogi učiteljev, kako bi lahko na izboljšanje bralnega razumevanja vplivali v šoli. V teoretičnem delu naloge smo opredelili pojme branje, bralno razumevanje in bralna pismenost. Nadalje smo opisali vrste branja in dejavnike branja. Razložili smo še dejavnike, ki prispevajo k boljši bralni pismenosti. V empiričnem delu smo najprej analizirali lestvico stališč, da bi ugotovili, ali učenci mislijo, da lahko bralno razumevanje izboljšamo ali ne. Nato smo analizirali ocenjevalno lestvico, da bi ugotovili, za katere dejavnike učenci ocenjujejo, da so najpomembnejši pri bralnem razumevanju, in za katere ocenjujejo, da niso pomembni. Zatem smo analizirali dva preizkusa znanja, kje smo ocenjevali vsebinsko pravilnost odgovorov ter slovnično pravilnost zapisa odgvorov. Na koncu je sledila analiza odgovorov učiteljev, ki so podali predloge za izboljšanje bralnega razumevanja. Rezultati kažejo, da učenci mislijo, da lahko izboljšamo bralno razumevanje. Dejavniki, ki se učencem zdijo najpomembnejši, so branje različnih knjig, glasno branje, pisanje povzetkov in domače naloge. Kot manj pomembne dejavnike ocenjujejo vsebinsko razlago pri pouku književnosti, kjer razlaga samo učitelj, reševanje logičnih nalog in strožji kriteriji za ocenjevanje. Pri preizkusih bralnega razumevanja se je izkazalo, da učenci vsebino prebranega razumejo, večje težave se pojavijo s slovničnim zapisom odgovora. Učitelji kot predloge za izboljšanje bralnega razumevanja navajajo uporabo bralnih učnih strategij pri pouku, več branja pri pouku, več svobode za učitelja, da lahko prilagodi vsebine.
Ključne besede: Ključne besede: branje, bralno razumevanje, bralna pismenost, vrste branja, bralna motivacija, predlogi za izboljšanje bralnega razumevanja.
Objavljeno v DKUM: 07.10.2015; Ogledov: 2583; Prenosov: 242
Celotno besedilo (1,42 MB)