11. MOBILNA APLIKACIJA ZA VZPODBUDO FIZIČNE AKTIVNOSTI PRI OTROCIHMartin Fras, 2016, diplomsko delo Opis: V okviru diplomske naloge smo pripravili aplikacijo, ki služi kot pomoč in vzpodbuda pri opravljanju športnih ter fizičnih aktivnosti. Zaradi zaskrbljujočih podatkov o preveliki telesni teži otrok v Sloveniji, je namen aplikacije vzpodbuditi otroke k večji fizični aktivnosti. Oblikovana je tako, da pri uporabniku razvija navado lastne aktivnosti, tako, da bi otroci ostali fizično aktivni tudi, ko aplikacije ne bodo več uporabljali. To bi v splošnem izboljšalo njihovo zdravje in počutje, hkrati pa se zmanjša število otrok s preveliko telesno težo. Treningi, ki jih ponuja aplikacija, so z vidika varnosti, efektivnosti in primernosti prilagojeni otrokom.
Ključne besede: Motivacija otrok, fizična aktivnost, otroška debelost
Objavljeno v DKUM: 06.09.2016; Ogledov: 1069; Prenosov: 116
 Celotno besedilo (1,87 MB) |
12. PROFESIONALNI RAZVOJ VZGOJITELJEV PREDŠOLSKIH OTROKVanja Žuran, 2014, magistrsko delo Opis: Sodobna družba je družba nenehnih sprememb, tako na socialnem, družbenem kot kulturnem področju, ki zahteva od posameznikov in organizacij fleksibilnost in pripravljenost za sprejemanje in prilagajanje. S tem družba jasno izkazuje potrebo po samostojnih, odgovornih, ustvarjalnih, samozavestnih, prilagodljivih in neprestano učečih se strokovnih delavcih na področju vzgoje in izobraževanja (Hmelak, 2012).
V magistrskem delu smo proučevali profesionalni razvoj vzgojiteljev predšolskih otrok.
V prvem delu smo predstavili teoretična izhodišča, pri čemer smo zbrali razmišljanja več avtorjev in si odgovorili na različna vprašanja, povezana z vzgojiteljevim profesionalnim razvojem. Pri tem smo se poglobili v njegovo strokovnost, kompetentnost in avtonomnost in pojasnili, kakšni so vplivi slednjih za profesionalni razvoj vzgojitelja. Razložili smo, kako poteka izobraževanje vzgojiteljev, predstavili njegovo profesionalno pot, kakšna znanja naj obvladuje na tej poti, da bo le-ta uspešna, in kako naj vzpostavlja avtonomni položaj v odnosu do svojega dela.
V procesu profesionalizacije gre za prilagoditev vzgojiteljev (Zelena knjiga, 2001) v odnosu do otrok, staršev in drugih udeležencev v procesu vzgoje in izobraževanja, pri čemer je poudarjen pomen njegove profesionalne rasti (Marentič Požarnik, 2000). Vzgojiteljev profesionalni razvoj lahko opredelimo kot proces vseživljenjskega učenja, ki vključuje vzgojiteljevo osebnostno, profesionalno in socialno dimenzijo (Vonta, 2005).
V drugem delu bomo predstavili izsledke empirične raziskave o profesionalnem razvoju vzgojiteljev predšolskih otrok in interpretacijo le-teh. Zanimalo nas je, kateri so bili motivi za izbiro študija/poklica vzgojitelj predšolskih otrok, kako se počutijo kompetentne za delo vzgojitelja in kakšna pričakovanja imajo pri svojem delu. Pri tem smo namenili pozornost vzgojiteljem predšolskih otrok z različnim številom delovnih let in stopnjo strokovne izobrazbe in regiji, v kateri so zaposleni.
V raziskavi smo uporabili deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalno metodo empiričnega raziskovanja. Podatki so bili zbrani s pomočjo anketnih vprašalnikov.
Ugotovili smo, da se strokovni delavci v vrtcih zavedajo pomena kompleksnosti profesionalnega razvoja, ki vključuje dobro strokovno podkovanost in zrelo obnašanje vzgojiteljev predšolskih otrok. Vzgojitelji si razvijajo svoje osebnostne kompetence, ki so v tesni zvezi z njihovimi stališči, vrednotami, pričakovanji in samopodobo (Lepičnik Vodopivec, 2005), ob tem pa morajo biti fleksibilni, težiti k strokovni rasti in se zavedati pomena vseživljenjskega učenja za razvoj predšolske dejavnosti tako v ožjem, kot širšem smislu. Pri uresničevanju zastavljenih ciljev se jim zdi prehojena pot do cilja (procesni pristop) pogosteje pomembnejša, kot sam cilj (Cvetek, 2004).
Ključne besede: vzgojitelj predšolskih otrok, profesionalec, profesionalni razvoj, avtonomija, motivacija, osebnostni razvoj, kompetence, pričakovanja, vizija.
Objavljeno v DKUM: 04.06.2014; Ogledov: 5492; Prenosov: 1033
Celotno besedilo (1,09 MB) |
13. SPOZNAVANJE VSEBIN IZ NARAVNEGA OKOLJA S POMOČJO LUTKOVNIH ZAPOSLITEVBarbara Marinič, 2011, diplomsko delo Opis: V teoretičnem delu je na podlagi strokovne literature opisana lutka in njene značilnosti, komunikacija z lutko in metode dela. V nadaljevanju je predstavljeno naravoslovje v vrtcu ter povezava otroka z naravo.
Namen praktičnega dela je bil spoznavanje vsebin iz naravnega okolja s pomočjo lutke – ljubljenčka. Prav tako je bilo predvideno bolj natančno spoznavanje letnih časov in njihovih značilnosti. Želeli smo ugotoviti, ali otroci poznajo značilnosti posameznega letnega časa in ali lutka pripomore k večji motivaciji otrok ter ali lahko igre z lutko predstavljajo uspešno alternativno možnost poučevanja v vrtcu.
Predstavljene so priprave za izvajanje lutkovnih dejavnosti z zastavljenimi cilji, natančnim potekom in evalvacijo. Dodani slikovni material je nastal med izvajanjem dejavnosti v vrtcu Križevci v skupini otrok 4–5 let. Projekt je zajemal 5 priprav, v katere sta bili vključeni predvsem lutkovna umetnost ter narava.
Otroci so pri vseh dejavnostih zavzeto sodelovali, se vključevali v pogovor. Upoštevali smo njihove želje in interese, jih vzpodbujali in usmerjali.
S projektom smo dosegli svoj namen; s pomočjo lutke ljubljenčka smo predstavili značilnosti letnih časov. Ugotovili smo, da lutka pripomore k večji motivaciji otrok in da bi bila lahko uspešno alternativno sredstvo za poučevanje v vrtcu.
Ključne besede: predšolska vzgoja, lutka – ljubljenček, motivacija otrok z lutko, naravoslovje, letni časi, projekt
Objavljeno v DKUM: 15.09.2011; Ogledov: 2989; Prenosov: 463
Celotno besedilo (5,72 MB) |
14. LUTKA KOT SREDSTVO MOTIVACIJE PRI PRIPOVEDOVANJU PRAVLJICMirjam Škafar, 2011, diplomsko delo Opis: Teoretični del diplomske naloge obsega kratek opis zgodovine lutkarstva na Slovenskem. Opisani so tudi različni tipi lutk (ročna lutka, prstna lutka, marioneta ali lutka na nitki, ploska lutka, lutka na palici, senčna lutka in lutka kot igrača ali predmet). Zajeli smo tudi pravljice, pomen lutke, njeno vlogo in vpliv, ki ga ima na otroka. Predstavljeno je pripovedovanje z lutkami in dialoška dramska igra z lutkami. V drugem, empiričnem delu diplomske naloge smo ugotavljali prisotnost lutk v vrtcu in ali se v vrtcu poslužujejo metode pripovedovanja pravljic z lutko. Izvedena je bila anketa med vzgojitelji v vrtcih v Beltinci, Murska Soboti in Srednji Bistrici. Ugotovljeni rezultati so prikazani z razvrstilnimi stolpičastimi grafikoni. V tretjem, praktičnem delu, smo z otroki izdelali lutke na palici po pravljici "Trije prašički", se o njih pogovorili in jih na koncu uporabili pri pripovedovanju pravljice.
Ključne besede: Lutka, otrok, motivacija, pripovedovanje z lutkami, izdelava lutk na palici, pravljica "Trije prašički".
Objavljeno v DKUM: 18.07.2011; Ogledov: 4980; Prenosov: 982
Celotno besedilo (1,51 MB) |
15. GIBALNI MOTIV VZGOJITELJIC IN NJEGOV VPLIV NA OTROKE V VRTCUMojca Rostohar, 2010, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu z naslovom Gibalni motiv vzgojiteljic in njegov vpliv na otroke v vrtcu smo želeli z rezultati ankete ugotoviti, kakšen je gibalni motiv vzgojiteljic v njihovem prostem času in ali ta vpliva na količino načrtovanih gibalnih/športnih dejavnosti v vrtcu. V teoretičnem delu smo predstavili športno aktivnost odraslih v prostem času, športno/gibalno aktivnost pri otrocih in motivacijo za športno aktivnost odraslih in otrok. V empiričnem delu smo ugotovili, kako pogosto, kdaj, koliko časa, kje in zakaj so vzgojiteljice gibalno/športno ne/aktivne v svojem prostem času, kako pogosto in kje izvajajo gibalne/športne dejavnosti in kako zanje motivirajo otroke v vrtcu, ali gibalni motiv vzgojiteljic vpliva na njihovo delo z otroki na gibalnem/športnem področju. Za pridobivanje podatkov smo uporabili anketni vprašalnik, ki smo ga razdelili vzgojiteljicam v 5 krajih v Sloveniji (Ljubljana, Maribor, Kranj, Izola in Krško). Na podlagi dobljenih rezultatov je bilo ugotovljeno, da se vzgojiteljice v povprečju gibajo približno enako kot ostala slovenska populacija in da vzgojiteljice, ki so v prostem času aktivnejše, tudi v vrtcu izvajajo povprečno skoraj eno uro več gibalnih/športnih dejavnosti na teden kot tiste, ki se v svojem prostem času gibajo manj.
Ključne besede: športna aktivnost odraslih, gibalna/športna aktivnost otrok, motivacija za športno aktivnost, gibalne/športne dejavnosti v vrtcu
Objavljeno v DKUM: 03.03.2010; Ogledov: 4994; Prenosov: 1164
Celotno besedilo (546,33 KB) |
16. MOTIVACIJA PRI LIKOVNIH DEJAVNOSTIH V VRTCUHelena Šerc, 2009, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo z naslovom Motivacija pri likovnih dejavnostih v vrtcu v teoretičnem delu predstavlja vlogo in pomen likovnega izražanja, motivacijo in njen pomen pri predšolskih otrocih, motiviranje predšolskih otrok pri likovno-vzgojnem delu, naloge vzgojitelja pri likovno-vzgojnem delu v vrtcu ter Kurikulum za vrtce.
Empirični del zajema raziskavo, s katero smo želeli ugotoviti, kako poteka motivacija pri likovnih dejavnostih v vrtcu. Zanimalo nas je, koliko časa namenijo vzgojiteljice motivaciji pri likovni aktivnosti, katera so najpogostejša motivacijska sredstva pri likovni aktivnosti, katere metode uporabljajo vzgojiteljice za dviganje motivacije, kateri so najpogostejši likovni motivi ter kako lahko sprememba okolja vpliva na izvajanje likovne dejavnosti.
S pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika za vzgojitelje je bila v vrtcu Jadvige Golež Maribor in v vrtcu Jožice Flander Maribor izvedena raziskava. Ugotovili smo, da vzgojiteljice motivaciji pri likovni dejavnosti povprečno namenijo pet do deset minut, da je najpogostejše sredstvo za motiviranje lutka, da so otrokom najbolj blizu živalski motivi, kakor tudi da sprememba okolja motivacijsko vpliva na otroka.
Rezultati raziskave so tabelarično, grafično in interpretacijsko predstavljeni v empiričnem delu diplomskega dela.
Ključne besede: predšolski otrok, likovno izražanje, motivacija, motiv, motiviranje, vzgojitelj.
Objavljeno v DKUM: 06.07.2009; Ogledov: 8480; Prenosov: 1394
Celotno besedilo (370,31 KB) |
17. |
