| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


921 - 925 / 925
Na začetekNa prejšnjo stran84858687888990919293Na naslednjo stranNa konec
921.
Motivacija in zadovoljstvo računovodij: primerjava med javnim in zasebnim sektorjem
Klavdija Vrečič, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo temelji na primerjavi motivacije in zadovoljstva računovodij v javnem in zasebnem sektorju. Namen naše raziskovalne naloge je s pomočjo anketnega vprašalnika ugotoviti, ali med računovodji javnega in zasebnega sektorja prihaja do razlik z vidika motiviranosti in zadovoljstva. Za izvedbo raziskave je bilo pridobljenih 200 anket s strani računovodij, obeh sektorjev, iz celotne Slovenije. Raziskava je temeljila na podatkih, ki smo jih zbrali s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika, distribuiranega preko elektronske pošte in družbenega omrežja Facebook. Anketni vprašalnik je sestavljen iz štirih sklopov. Podatki so se zbirali na način, preko katerega ni bilo mogoče identificirati respondenta, kar zagotavlja anonimnost. Dobljene podatke smo analizirali s pomočjo ShapiroWilkovega testa, Studentove t-test metode, Spearmanovega testa korelacije ter Mann-Whitneyevega U testa. Rezultati raziskave so pokazali, da med tistimi v javnem sektorju in tistimi v gospodarstvu res obstajajo statistično značilne razlike glede zadovoljstva na delovnem mestu, in sicer je le-to večje pri računovodjih zasebnega sektorja. Ugotovljeno je bilo, da je z motivacijo pozitivno in statistično značilno povezanih vseh pet meritev (pohvala, dobri odnosi, delovni pogoji, možnost napredovanja, plača), vendar so z vidika moči pozitivne povezanosti delovni pogoji tisti, ki niso bolj močno povezani od plače, kar pomeni, da je plača pomembnejši motivator. Z vidika motivacije ni zaznanih statistično značilnih razlik med računovodji v zasebnem sektorju in tistimi v javnem sektorju. Čeprav so v rezultatih zaznane zelo majhne razlike v povprečjih in mediani med sektorjema, je ta razlika le zaradi naključja.
Ključne besede: motivacija, zadovoljstvo, računovodja, javni sektor, zasebni sektor
Objavljeno: 23.10.2019; Ogledov: 20; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (877,24 KB)

922.
Motivacija za izobraževanje zaposlenih v podjetju t-2, d.o.o.
Nika Gregorin, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo obravnavali motivacijo za izobraževanje zaposlenih v podjetju T-2, d. o. o. T-2 je sodobna telekomunikacijska družba, ki na trgu ponuja kakovostne in zanesljive telekomunikacijske, informacijske in medijske storitve. Njena platforma pa so najsodobnejše tehnologije. Razvojno je družba usmerjena v konvergentno širokopasovnost in personalizirane interaktivne storitve. Diplomska naloga je sestavljena iz dveh delov. V prvem, teoretičnem delu, smo predstavili kaj je to motivacija, motivi, potrebe, motivacijski dejavniki. Predstavili smo najbolj znane motivacijske teorije, kot so Maslowa teorija potreb, Herzbergova teorija motivacije, Hackman – Oldhamov model, Vroomova teorija in McGregorjeva teorija X in Y. Opredelili smo pojme izobraževanje, usposabljanje in učenje. Spoznali smo, katere vrste izobraževanj poznamo, kakšne so značilnosti izobraževanje odraslih in kako poteka izobraževalna dejavnost v organizacijah. V empiričnem delu pa smo s pomočjo anketnega vprašalnika ugotavljali, kateri so tisti dejavniki, ki motivirajo zaposlene za izobraževanje. Zanimalo nas je, katere ovire so tiste, ki ovirajo zaposlene pri izobraževanju. Poleg tega smo ugotavljali kakšnih oblik izobraževanja si želijo zaposleni, kdaj želijo, da bi bila izvedena izobraževanja in na katerih področjih se pravzaprav želijo izobraževati. Ob koncu smo na osnovi empiričnega dela odgovorili na zastavljena raziskovalna vprašanja. S pomočjo naše raziskave smo ugotovili, da je največji motivator zaposlenih za izobraževanje prav želja, da prispevajo k lastnemu razvoju. Kljub temu, da so, kot največjo oviro navedli pomanjkanje prostega časa, je večina še vedno mnenja, da si želijo izobraževati. Najbolj si želijo izobraževanj v obliki praktičnih delavnic, najraje pa bi imeli izobraževanja organizirana v službenem času.
Ključne besede: motivacija, motivacijski dejavniki, izobraževanje, izobraževanje zaposlenih
Objavljeno: 14.11.2019; Ogledov: 21; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

923.
Zadovoljstvo zaposlenih v podjetju Trelleborg Slovenija, d.o.o.
Sara Završnik, 2019, diplomsko delo

Opis: V teoretičnem delu diplomske naloge smo opredelili pojem zadovoljstva zaposlenih, dejavnike, ki vplivajo na zadovoljstvo, metode merjenja in načine povečanja zadovoljstva. Dotaknili smo se tudi nezadovoljstva pri delu in njegove posledice ter izpostavili absentizem in fluktuacijo kot dva kazalca nezadovoljstva zaposlenih. V nadaljevanju smo navedli nekaj primerov dobrih praks, kako konkretna podjetja merijo zadovoljstvo zaposlenih, in katerih načinov za povečevanje le-tega se poslužujejo. Zato so v nadaljevanju predstavljene najvidnejše motivacijske teorije in motivacijski dejavniki, ki vplivajo na delovno uspešnost. Raziskavo zadovoljstva zaposlenih smo opravljali v podjetju Trelleborg Slovenija, d.o.o., rezultati pa so predstavljeni v empiričnem delu. Iz rezultatov raziskave je bilo razvidno, da v podjetju niso zadovoljni s plačo, ker je le-ta po mnenju anketiranih prenizka. So pa zadovoljni z medsebojnimi odnosi, saj imajo s sodelavci prijateljski odnos, in z delovnim časom, kajti razporeditev le-tega jim ustreza. Največji motivacijski dejavnik, ki prevladuje v podjetju, so medsebojni odnosi. Na osnovi teh rezultatov smo v zaključnem delu podali konkretne predloge za izboljšanje trenutnega stanja.
Ključne besede: Zadovoljstvo zaposlenih, dejavniki zadovoljstva, motivacija
Objavljeno: 25.10.2019; Ogledov: 37; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (1,94 MB)

924.
Motivacija za učenje tujega jezika pri starejših odraslih
Karina Fujs, 2019, magistrsko delo

Opis: V življenju želijo vsi ljudje pridobiti čim več znanja in tako napredovati na najrazličnejših področjih. Učenje in izobraževanje sta pojma, ki se pojavljata skozi celotno življenje. Potreba po odkrivanju nečesa novega se zato ne spremeni niti v poznem življenjskem obdobju. Ko posameznik doseže starejšo odraslost, ga ženejo določene potrebe, ki jih želi zadovoljiti, zato si velika večina želi znova odkriti že znana ali neznana področja iz mlajših let. Prav tu nastopi pomemben dejavnik motivacije, ki je tako pomemben del posameznikovega življenja, ker s pomočjo le-te sprejema določene odločitve, ki so v korist njegovi osebnostni in mentalni rasti. Posamezniki, ki se v tem obdobju odločijo za učenje nemškega jezika, se srečujejo z najrazličnejšimi ovirami, ki so povezane z okoljem in osebnostnimi značilnostmi. Namen magistrskega dela je izluščiti motivacijske dejavnike, ki so najpogosteje prisotni pri odločitvi za učenje nemškega jezika pri starejših odraslih. Osrednji del magistrskega dela sestavlja proučevanje literature s področja izobraževanja, motivacije ter obdobja starejše odraslosti. V empiričnem delu ugotovimo, da na motivacijo za izobraževanje ključno vpliva spol ter uporabnost nemškega jezika, ker le-ta dejavnik, starejše odrasle najpogosteje spodbuja, da se odločijo za učenje nemškega jezika. Osredotočili smo se le na tiste posameznike, ki se učijo nemškega jezika, zato je bilo število anketirancev manjše. Zelo pogost motivacijski dejavnik je, razumevanje nemških televizijskih programov, ker se posamezniki s temi srečujejo vsakodnevno. Zanimalo nas je tudi, kako starejši vidijo sebe po obisku tečajev in se na podlagi rezultatov, počutijo bolj psihično ter fizično dejavne. Hipoteze, ki smo si jih zastavili na podlagi teoretičnih izsledkov, smo v veliki večini ovrgli.
Ključne besede: starejši odrasli, izobraževanje, izobraževalne ovire, motivacija, nemški jezik
Objavljeno: 12.11.2019; Ogledov: 62; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (956,20 KB)

925.
Motivacija za izobraževanje v športnem društvu Atemi
Nejc Repanšek, 2019, diplomsko delo

Opis: Pri odločitvi za izobraževanje pomembno vlogo igra motivacija, saj povzroča in usmerja naša dejanja. V primeru, da je posameznik slabo motiviran, se bo posledično manj verjetno izobraževal. V nalogi smo želeli ugotoviti kakšna je stopnja motivacije za izobraževanja v športnem društvu Atemi. Za zbiranje podatkov smo uporabili anketo anonimnega tipa, ki je bila elektronsko posredovana članom društva Atemi. Poizvedeli smo, kaj je tisto, kar jih za izobraževanje motivira, in kateri so dejavniki, ki jih pri tem ovirajo. Ustrezno izpolnjenih je bilo 50 anket. Rezultati so pokazali, da je osebno zadovoljstvo tisti dejavnik, ki najbolj motivira člane za izobraževanje. V najmanjši meri pa posameznike motivirajo vpliv in ugled ter položaj v društvu. V največji meri jih za izobraževanje ovirajo situacijski dejavniki, kot npr. pomanjkanje časa in družinske obveznosti. Ugotovili smo tudi, da si člani želijo več praktičnih izobraževanj in seminarjev. Podatki bodo društvu Atemi morda lahko v pomoč za pridobitev novih članov in povečanje prepoznavnosti.
Ključne besede: motivacija, športno društvo, izobraževanje, osebno zadovoljstvo, situacijski dejavniki
Objavljeno: 02.12.2019; Ogledov: 33; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (848,10 KB)

Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici