Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Pojav kriznih situacij v Rdečem morju je močno vplival na pomorski transport. Napadi oboroženih Hutijev na tovorne ladje namreč povzročajo od novembra 2023 svetovnim ladjarjem velike finančne izgube. Ti se zaradi okrepljenih in ponavljajočih se napadov odločajo, da se bodo do nadaljnjega izogibali plovni poti čez Rdeče morje, ki je sicer ena najpomembnejših pomorskih poti. A preusmeritev ladij iz Rdečega morja na jug okoli rta Afrike pomeni več kot deset dni daljšo pot in v povezavi s tem tudi motene ter otežene pristaniške dejavnosti. Izpostavljen problem kriznih situacij v Rdečem morju ter njihov vpliv na pristanišča smo reševali postopoma. Najprej preko teoretičnih izhodišč preko katerih smo identificirali geostrateške okvirje plovnih poti, ki so pomembni za svetovni pomorski promet in spremembe le teh, ki se dogajajo zaradi oboroženih napadov Hutijev. Metodologija raziskave je sledila kombinaciji metod, vključno z opazovanjem ter s primerjalno analizo za celovito razumevanje delovanja pristanišč v kriznih razmerah. Rezultati so pokazali, da piratstvo povečuje zamude in preusmeritve ladijskih plovil ter posledično s tem tudi ustvari negotovosti glede dostave tovora v pristanišča. Prav tako pa smo ugotovili, da imajo piratski napadi na tovorne ladje še veliko širše posledice, saj vplivajo na različne vidike mednarodne skupnosti.
Ključne besede: pomorski promet, Rdeče morje, Hutiji, pristanišča, pretovor
Objavljeno v DKUM: 20.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 21
Celotno besedilo (1,89 MB)

Opis: Naravne in druge nesreče nenehno ogrožajo človeštvo, zaradi napredka družbe pa nesreče povzročajo čedalje večjo škodo. Ena izmed oblik, v katerih praviloma prihaja do večjih posledic, so tudi pomorske nesreče z udeležbo tovornih ladij. Čeprav je slovenska obala s 46,6 kilometra med krajšimi v Evropi, je število ladij, ki plujejo po slovenskem morju, visoko, predvsem zaradi dobro razvitega tovornega pristanišča v Kopru in dejstva, da po slovenskem morju poteka tudi plovna pot za bližnja italijanska pristanišča v Monfalconeju in Trstu. Poleg tega se število tovornih ladij, ki plujejo po slovenskem morju, vsakoletno povečuje, kar povečuje tudi možnosti za nastanek pomorskih nesreč z udeležbo tovornih ladij. Majhnost slovenskega morja in majhno število pomorskih nesreč imata lahko tudi negativne posledice, saj se zaradi majhnega števila nesreč področje zanemari, zaradi pomanjkanja izkušenj in prakse na področju reševanja nesreč pa lahko pride do neustreznega odziva na nesrečo, kar po nepotrebnem povzroči hujše posledice ob morebitni nesreči. Hujše in nepotrebne posledice lahko preprečijo ustreznost sistema za zaščito, reševanje in pomoč ter ustrezna opremljenost, usposobljenost in medsebojno sodelovanje organov zaščite, reševanja in pomoči, zadolženih za interveniranje ob hujših nesrečah tovornih ladij. Preverili smo opremljenost, usposobljenost in medsebojno sodelovanje sil za zaščito, reševanje in pomoč, ki so predvideni za reševanje pomorskih nesreč z udeležbo tovornih ladij, ter možnosti mednarodnega sodelovanja. Opravili smo tudi analizo pomorske nesreče iz leta 2017, ko je v slovenskem morju pri Debelem rtiču nasedel tanker Capodistria, ki je iz Trsta v Koper prevažal dizelsko gorivo. Ugotovili smo, da so sile za zaščito, reševanje in pomoč, zadolžene za interveniranje ob pomorskih nesrečah tovornih ladij, dobro opremljene, vendar slabo usposobljene. Medsebojno sodelovanje je dobro, vendar so še možnosti napredka, na področju mednarodnega sodelovanja pa smo ugotovili, da je področje teoretično dobro urejeno, praktične izvedbe pa zaradi pomanjkanja prakse ni bilo možno preveriti. Pri analizi pomorske nesreče z udeležbo tankerja Capodistria smo ugotovili neustrezen prvi odziv na nesrečo, v kasnejši fazi pa dobro sodelovanje sil za zaščito, reševanje in pomoč.
Ključne besede: diplomske naloge, pomorska nesreča, tovorna ladja, reševanje, morje
Objavljeno v DKUM: 12.04.2021; Ogledov: 886; Prenosov: 118
Celotno besedilo (1,22 MB)

Opis: Ne glede na to, da je naše morje majhno, ima visoko biološko raznovrstnost in dogajajo se kazniva dejanja, povezana z ekološko kriminaliteto. Omogoča opravljanje številnih gospodarskih dejavnosti, povezanih z morjem, ki so tudi velika obremenitev. Na žalost je tudi za večino odpadkov končni cilj morsko okolje. V diplomski nalogi smo se osredotočili na problematiko onesnaževanja slovenskega morja kot posledice ekološke kriminalitete. Podrobneje smo preučili dejavnike, za katere menimo, da povzročajo onesnaženost v slovenskem morju, in varstvo morja na splošno. Osrednji problem morja je onesnaževanje, katerega glavni krivci so pomorski promet, industrija, kmetijstvo, čezmejno onesnaževanje, meteorne vode, morsko ribištvo, turizem, poselitev, skladiščenje ter druge negospodarske dejavnosti, povezane z morjem. Vse te dejavnosti obremenjujejo morje in povzročajo njegovo onesnaženost z nevarnimi snovmi in odpadki, ki so v slovenskem morju pogosti, še posebej plastični. Zato bi morali onesnaževanje kaznovati z višjimi kaznimi in pogostejšim nadzorom. Prav tako bi morali organizirati pogostejše čistilne akcije ter ponujati različne nagrade, da bi bila udeležba večja. Ekološke katastrofe v morju, ki jih povzročajo odpadki in ostali dejavniki, so grozljive, saj se ponekod po svetu ljudje že kopajo v smeteh, ki jih v morje vsak dan odložimo na tone. Ne pomislimo na to, da bodo ogrozile naravno okolje. Ni nujno, da je morje vedno onesnaženo zaradi človekovega posega. V nekaterih primerih so krive tudi naravne katastrofe, vendar je v večini primerov glavni krivec prav človek. Na žalost onesnaženje morja, ki ga povzročamo, vodi k nezdravemu naravnemu okolju ter škoduje vsem živim bitjem. Da bi se onesnaženost morja zmanjšala, bi morali biti ljudje bolj seznanjeni s posledicami onesnaženosti. Pogosteje bi morali prijavljati kazniva dejanja, povezana z onesnaževanjem morja. Zavedati bi se morali, da odpadkov ne smemo puščati vsepovsod.
Ključne besede: morje, Jadransko morje, onesnaževanje, morski odpadki, pristaniška dejavnost, pomorski promet, ekološka kriminaliteta, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 27.06.2018; Ogledov: 3475; Prenosov: 497
Celotno besedilo (748,82 KB)

Opis: V diplomskem delu obravnavamo vplive onesnaževanja morja s plastiko in težave, ki jih to povzroča. Plastika je v današnjem času del človeškega vsakdana. Uporablja se zato, ker je lahka, uporabna in cenovno zelo ugodna, zato njena uporabnost iz leta v leto narašča. Zaradi trpežnosti se kemično zelo težko reciklira. Ker je ločevanje drago, plastični odpadki marsikdaj pristanejo v naravi. Za potrebe pisanja diplomskega dela smo analizirali sekundarne vire, ki govorijo o plastičnih odpadkih, težavah z njimi in njihovih negativnih vplivih na živali in ljudi. Ker se količine plastike v morju letno povečujejo, smo se osredotočili tudi na mehanizme, ki preprečujejo vnos plastike v morje. Ugotovili smo, da plastika negativno vpliva na morje oziroma okolje, živali in ljudi. Ko se plastika razgradi, v morje spusti škodljive snovi, ali pa jo ribe in preostale morske živali zaužijejo, še preden se razgradi. Tako so mlade ribe že tako navajene plastike, da jo imajo rajši kot hrano. Zaradi prehranjevanja s plastiko težko rastejo in se razvijajo, kar vpliva tudi na njihovo vedenje. To je samo še en razlog, zakaj ribe težko preživijo. Plastika pa je nevarna tudi za nas, saj izloča bisfenol A in ftalate. To so zelo nevarne snovi, ki se začnejo izločati s staranjem plastike in ob njeni izpostavljenosti visokim temperaturam. Ljudje nismo toliko ozaveščeni o škodljivostih, ki smo jim izpostavljeni, niti ne o tem, kako bi lahko preprečili nastanek toliko ton plastičnih odpadkov, ki pristanejo v naravi. Zavzeti bi se morali za naravo in se truditi za zmanjšanje vnosa plastike v okolje. Prav tako bi se vsak posameznik moral zavedati posledic, ki nastajajo ob onesnaževanju narave.
Ključne besede: morje, onesnaževanje, plastika, posledice, ekološka kriminaliteta, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 18.10.2016; Ogledov: 3662; Prenosov: 771
Celotno besedilo (827,92 KB)

Opis: Slovenska literarna zgodovina delo Marjana Tomšiča po formalnih in duhovnih značil-nostih njegove proze uvršča k slovenski varianti magičnega realizma ali vsaj v njegovo bližino. Vendar je treba poudariti, da se je avtor od te literarnozgodovinsko oznake odmaknil s pripovedmi aleksandrinskega ciklusa od te oznake odmaknil. Ključni socialni, nacionalni in moralni zagoni v zbirki novel Južni veter in v romanu Grenko morje namreč preraščajo pogansko ter krščansko mitologijo, poudarjeno zanimanje za skrivnostno, bližino s pravljičnim in ta dela uvrščajo v območje nove oblike realizma, kjer ni več prostora za plodno sintezo magičnih prvin z realističnimi.
Ključne besede: slovenska književnost, praavljično, mitično, magično, socialni motivi, izseljenska izkušnja, Grenko morje, Južni veter
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1215; Prenosov: 103
Celotno besedilo (534,53 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...