| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 21
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Tipologije profiliranja serijskih morilcev
Adrijana Gončin, 2021, diplomsko delo

Opis: Profiliranje je dokaj novo področje, katero je sicer že precej raziskano, vendar še vedno nima prave kredibilnosti kot preiskovalno orodje. Problem predstavljajo pristopi in metode profiliranja, saj niso znanstveno in empirično podprti. Strokovnjaki, z različnih področij, še naprej poskušajo to metodo razvijati in jo približati znanstvenim pogojem. Problematično je dejstvo, da se strokovnjaki v večini stvareh (praktično vseh), ne strinjajo. Te razlike v mnenjih pa niso majhne, saj se pri vsakemu celoten koncept in dojemanje le-tega spremeni. Vseeno pa ni vse tako črnogledo, saj jih veliko sodeluje med seboj in imajo skupni cilj – oblikovati profiliranje tako, da bo znanstveno služilo svojemu namenu, to pa je ugotoviti storilčeve lastnosti, na podlagi fizičnih in nefizičnih dokazov na kraju zločina. Cilj diplomskega dela je preučiti serijske morilce in njihovo tipologijo ter raziskati uporabnost in natančnost le-teh. V ta namen, je bilo potrebno raziskati tipologije vseh vrst serijskih morilcev – moških, žensk, parov in skupin, profesionalcev, homoseksualcev in otrok, ter ugotoviti njihovo razširjenost. Diplomska naloga je bila ustvarjena na podlagi literature različnih strokovnjakov, ki so podrobneje raziskali samo profiliranje in tipologije v svojih knjigah, znanstvenih člankih in različnih raziskavah. Delo zajema samo zgodovino in razvoj profiliranja, njegove metode in pristope, specifične elemente ter uporabnost. Sledi osnovno razlikovanje med večkratnimi umori, kjer se osredotočimo na serijske morilce in tipologije vseh vrst.
Ključne besede: diplomske naloge, profiliranje, serijski morilci, tipologije, umori, žrtve
Objavljeno: 15.03.2021; Ogledov: 151; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (564,81 KB)

2.
Samomorilnost morilcev
Belma Hodžić, 2020, diplomsko delo

Opis: V teoretičnem delu diplomske naloge najprej opredelimo pojme, kot so samomor, morilci, serijski in množični morilci, pri čemer nas zanimajo samomori na splošno, značilnosti posameznih vrst morilcev, tipologije, vzroki, motivi ter osebnostne lastnosti morilcev, saj je za razumevanje pojava samomorov med njimi pomembno, da jih na začetku vsaj na kratko spoznamo. Poleg posameznih skupin morilcev v nadaljevanju raziščemo še povezavo med samomorilnostjo in morilci, serijskimi in množičnimi morilci. Tu nas zanimajo predvsem vrste storilcev oziroma umorov, morilčevi motivi, katere osebnostne motnje so pogoste pri morilcih, ki po umoru izvršijo samomor, ter kako prijetje storilca vpliva na stopnjo samomorilnosti. V tem delu skozi raziskave dobimo bolj jasen vpogled v pojav samomorilnih umorov iz Združenih držav Amerike in sveta z izjemo Slovenije, kjer se s takšnimi dejanji in storilci nismo pogosto srečevali. V razpravi diplomske naloge raziskujemo povezavo med samomorilnostjo in tremi skupinami morilcev. Pri iskanju odgovorov so nam v pomoč postavljene hipoteze. Skozi raziskavo tuje literature poskušamo najti odgovore na zastavljena vprašanja, in sicer ali so vzroki za samomor enaki pri vseh treh skupinah morilcev, kako na stopnjo samomorilnosti vpliva prijetje storilca ter ali osebnostne značilnosti vplivajo na stopnjo samomorilnosti pri posameznih skupinah morilcev. Na podlagi ugotovitev podamo predloge in usmeritve za nadaljnja raziskovalna dela, saj bi tako pripomogli k boljšemu razumevanju, večji ozaveščenosti ljudi o pojavu samomorilnih umorov, posledično pa tudi k preprečevanju takšnih dejanj.
Ključne besede: diplomske naloge, samomor, morilci, serijski morilci, množični morilci, osebnostne motnje
Objavljeno: 24.09.2020; Ogledov: 249; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (505,42 KB)

3.
Vloga modusa operandi in storilčevega podpisa v profiliranju morilcev
Taja Rednak, 2020, diplomsko delo

Opis: Serijski umori so se dogajali že v preteklosti, vendar temu takrat niso posvečali veliko pozornosti. Sodobna družba pa si dandanes prizadeva razumeti tovrstne storilce do potankosti. Raziskovanja in pisanja se lotimo s podrobno razlago storilčevega načina delovanja, t. i. modusa operandi, in podpisa storilca. Sledi analiza kraja dejanja, kjer se dotaknemo razlage elementov (namerne) uprizoritve kaznivega dejanja in možnih elementov ritualov. Nadaljujemo z opisom profiliranja, kje omenimo tudi najslavnejši primer serijskega morilca Jacka Razparača. Na koncu naloge še analiziramo tri naključne serijske morilce, pri katerih poskušamo izvedeti, ali njihovi umori vsebujejo modus operandi in/ali podpis. Po opravljeni analizi tuje literature, ki je obravnavala našo tematiko, pridemo do sklepa, da obstaja velika razlika med modusom operandi in podpisom. Modus operandi, ki nam pove o storilčevem načinu delovanja, je za razliko od podpisa nujno potreben za dokončanje kaznivega dejanja. Modus operandi naj bi bil veljaven tri do štiri mesece, potem pa naj bi se spremenil ali izpopolnil. Za razliko od tega podpis vedno ostaja enak in unikaten. Ugotovimo tudi, da imata modus operandi in podpis pomembno vlogo v profiliranju. V preiskavi v kombinaciji razkrivata osnovne vedenjske značilnosti storilca, ki so pomembne za kriminalno profiliranje. Menimo, da bo profiliranje postalo uporabno s podporo znanstvenih ved na temo področja preučevanja serijskih umorov ter z utemeljenimi znanstvenimi raziskavami in študijami na področju profiliranja.
Ključne besede: diplomske naloge, profiliranje, modus operandi, podpis storilca, serijski morilci
Objavljeno: 21.09.2020; Ogledov: 340; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (544,87 KB)

4.
Analiza primera serijskega morilca Teda Bundyja
Lenart Kobal, 2020, diplomsko delo

Opis: Serijski morilci so osebe, ki so v družbi prisotne že od nekdaj. Brez ustreznih preiskav, dokazov in tehnologij so serijski morilci pristali pod drobnogledom družbe in medijev, predvsem v dvajsetem stoletju. Takrat smo z pomočjo preiskovalcev ter novih tehnik lahko uspešno začeli povezovati več umorov ter jih pripisali določenemu serijskemu morilcu. V tem obdobju je prav tako prišlo do delitve morilcev, ki so ubili več oseb, in sicer na množične morilce, verižne morilce ter serijske morilce. V diplomskem delu se bomo osredotočali na serijske morilce in preiskovanje njihovih umorov. Delovanje, razmišljanje ter sam proces umora je pri serijskih morilcih nekaj posebnega. Morijo iz drugačnih razlogov kot večina morilcev, ki ne spadajo pod to kategorijo. Lahko jih dojemamo kot posameznike, katerih glavna želja v življenju je čim daljše morjenje ter izživljanje nad izbranimi žrtvami. Značilno za serijske morilce je težko otroštvo, življenje brez prijateljev ter izogibanje družbe in pravilom, ki vanjo spadajo. Pri preiskovanju serijskih umorov se preiskovalci še dodatno osredotočajo na dokaze, ki bi lahko umore medsebojno povezovali. Pri odkrivanju storilcev je potrebno veliko časa, saj so to posamezniki, ki so tako drugačni od povprečnega prebivalca, da je tudi njihov proces umora ter izogibanja oblastem drugačen. Pomemben podatek pri preiskovanju serijskih morilcev je morilčev podpis, pri serijskih morilcih je značilno, da ta pri veliki večini ostaja skozi celoten morilski pohod enak. Ta podpis tudi veliko krat pomaga pri povezovanju večih umorov ter nato odkrivanju dejanskega storilca. V diplomskem delu smo se osredotočali na analizo serijskega morilca Teda Bundyja in njegovo delovanje. Omenjen serijski morilec ima kar nekaj posebnosti, vključno s tem, da je bil do zadnjega medijski in predvsem ženski ljubljenec, kljub temu da je pobijal le ženske. Ted Bundy je deloval strateško in premišljeno, vendar je zaradi svoje notranje pošasti pri enem izmed umorov pustil dokaz, ki je nato bil dovolj obremenjujoč, da je bil spoznan za krivega pri številnih umorih. Bil je obsojen na smrt z električnim stolom.
Ključne besede: diplomske naloge, serijski morilci, preiskovanje umorov, morilčev podpis, Ted Bundy
Objavljeno: 07.09.2020; Ogledov: 173; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (300,24 KB)

5.
Inteligentnost serijskih morilcev
Mark Butenko Černe, 2019, diplomsko delo

Opis: V teoretičnem delu diplomske naloge najprej obravnavamo inteligenco, pri čemer nas zanima sam pomen pojma inteligence, njen izvor, razvoj skozi različna starostna obdobja človekovega življenja, primanjkljaje, ki jih nižji ali višji IQ predstavlja za človeka, njena interakcija s socialnim okoljem, kot pospeševalcem slabosti ali prednosti predeterminiranih genetskih lastnosti in nadaljnje usmeritve in predlogi raziskovalnega dela. Poleg inteligence obravnavamo serijske morilce, ki jih po kratkem uvodu v zgodovino tudi razčlenimo na različne tipe, opišemo njihove lastnosti, razložimo sociološke in psihološke teorije o njihovem nastanku in kasnejšem delovanju, omenimo metode preiskovanja serijskih umorov, in sicer metode vedenjskega in geografskega profiliranja. V razpravi diplomske naloge raziskujemo povezavo med inteligenco in serijskimi morilci. Pri iskanju odgovorov nam postavljajo smernice postavljene hipoteze in naše glavno raziskovalno vprašanje. Skozi raziskavo domače in tuje literature poskušamo najti odgovor, ali in kako stopnja inteligence vpliva na način izvrševanja umora pri serijskih morilcih. Na podlagi ugotovitev podamo predloge in usmeritve za nadaljnjo raziskovalno delo ter predloge za ukrepe, ki bi lahko pripomogli k zmanjšanju nastanka serijskih morilcev.
Ključne besede: diplomske naloge, inteligenca, serijski morilci, dednost, umor, kaznivo dejanje, socialno okolje
Objavljeno: 27.08.2019; Ogledov: 716; Prenosov: 169
.pdf Celotno besedilo (1022,58 KB)

6.
Uporabnost profiliranja pri preiskovanju serijskih umorov
Enej Samaržija, 2018, diplomsko delo

Opis: Fenomen serijskega umora spremlja človeštvo že od nekdaj, kljub temu pa je bil kot tak definiran šele v drugi polovici prejšnjega stoletja. Serijski morilci so med slavnejšimi kriminalci pa vendar o njih in razlogih za njihovo početje vemo zelo malo. V diplomski nalogi obravnavamo osnovne dejavnike morilske osebnosti in morebitne razloge za njihovo početje. V Združenih Državah Amerike, kjer so serijski morilci najdejavnejši (oz. vsaj največkrat zaznani) so pri FBI razvili metodo, ki naj bi bilo učinkovito sredstvo v preiskavah morilcev, ki morijo brez vidnega motiva. Nastalo je profiliranje, ki je temljijo na intervjujih z obsojenimi večkratnimi morilci. Po začnetnemu zanosu je metoda hitro postala tarča kritik strokovne javnost, med tem ko je bila laična javnost profilerjem zelo naklonjena (verjetno tudi kot posledica propagande v filmski industriji). V diplomski nalogi spoznamo različne pristope k profiliranju in glavna načela na katerih temeljijo ter skušamo ugotoviti utemeljenost zaupanja, ki ga laiki in tudi preiskovalci imajo v to metodo. Skozi teorijo, znanstvene raziskave in analizo uporabe v praksi spoznamo, da profiliranje nima pomembnejšega pridonosa k razrešitvi serijskih umorov kljub občasni točni napovedi karakteristik iskanega zločinca. Razloge za neuporabnost vidimo v neprofesionalizaciji profiliranja samega, utemeljitvah na podlagi netočnih ali nepodprtih predpostavk o serijskih morilcih ter preveliki posplošenosti opisov. Kljub trenutni neuporabnosti profiliranja smo mnenja, da je nadaljnji razvoj profiliranja smiseln, vendar s podporo ostalih ved na področju preiskovanja serijskih umorov, ki bodo pripomogle k večji uporabnosti te razvijajoče se metode.
Ključne besede: diplomske naloge, serijski morilci, profiliranje, preiskovanje serijskih umorov, psihopatija
Objavljeno: 13.02.2019; Ogledov: 695; Prenosov: 214
.pdf Celotno besedilo (1,00 MB)

7.
Osebnostne značilnosti serijskih morilcev
Ajda Zore, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi sem opisala značilnosti serijskih morilcev. Najprej sem povzela več različnih avtorjev. Potem pa sem se osredotočila na avtorico Karmen Šterk in na njeno knjigo Serijski morilec normalen psihopat patološke matere. Poskusila sem odgovoriti na vprašanja kot so: zakaj serijski morilci to počnejo, kako se vedejo v družbi, razlike med žensko serijsko morilko in moškim. Opisala sem značilnosti serijskih morilk, ter tipov, ki se med seboj razlikujejo. Podala sem tudi nekaj primerov, ki sem jih na kratko predstavila. Na koncu pa sem se posvetila primeru ženske serijske morilke, ki je danes ni več med nami in naj ne bi ustrezala nobenemu tipu serijske morilke, Aileen Wuornos. S tem sem tudi odgovorila na vprašanje, ali so tudi ženske lahko serijske morilke. Po Aileen je bil leta 2003 posnet tudi film z naslovom Pošast, vlogo morilke je odlično odigrala Charlize Theron. Večkratne morilce lahko razdelimo v tri tipe: - množični, opredeljen kot umor vsaj treh ljudi istočasno na istem prostoru; - verižni, morilec ubije vsaj tri ljudi v obdobju tridesetih dni in zraven po navadi stori še druga kazniva dejanja; - serijski, gre za umor vsaj treh ljudi v nekem časovnem razponu. Umori serijskega morilca so si med seboj zelo podobni. Pomembno se je vprašati, kje in kdaj so se zgodili, kdo je žrtev, način umora ter zveza z morilcem. Tako lahko na podlagi teh odgovorov, že zmanjšamo krog osumljencev in s preiskovanjem pridemo do morilca. Serijskega morilca se velikokrat ne najde, dokler se sam ne odloči za korak razkritja. Razlogi za tako odločitev pa so lahko zelo različni. Veliko jih ima dovolj in bi radi odnehali, nekateri pa zaradi navdušenja povsem zgubijo nadzor nad seboj in postanejo površni.
Ključne besede: morilci, serijski morilci, serijske morilke, osebnostne značilnosti, primeri, diplomske naloge
Objavljeno: 28.05.2015; Ogledov: 1676; Prenosov: 493
.pdf Celotno besedilo (264,93 KB)

8.
Serijski in množični morilci - primerjava med spoloma
Sara Dragojević, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi so opisani serijski in množicni morilci ter primerjava med moškim in ženskim spolom le-teh. Predstavljeni sta obe definiciji, njune znacilnosti in tipologija. Opisane so tudi faze serijskih umorov ter delitev storilcev na organizirane in neorganizirane morilce. Slednja velja za serijske morilce in pomaga policistom ter kriminalistom pri preiskovanju kraja zlocina. Zavedati se moramo, da ceprav je vec moških morilcev, ne smemo pozabiti tudi na ženske morilke. Pomembna je tipologija oziroma razvrstitev tako serijskih kot množicnih morilcev. Ta nam pove, na kakšen nacin storilci ali storilke morijo, kakšno je njihovo orožje, nacin in katere so njihove žrtve. Pri serijskih morilcih je tipologija razdeljena glede na spol, medtem ko je pri množicnih morilcih samo ena za oba spola. Obicajno velja, da so serijski morilci sociopati, medtem ko je vecina množicnih morilcev psihopatov. Pomembna je opredelitev in razumevanje omenjenih terminov, saj so med njima bistvene razlike, razumevanje obeh pojmov pa je lahko v veliko pomoc organom pregona pri iskanju in prijetju storilcev, pa naj gre za moške storilce ali ženske morilke. V empiricnem delu diplomske naloge smo za serijske morilce zajeli obdobje od leta 2000 do leta 2013, za množicne morilce pa obdobje petih let. S pomocjo internetnega iskanja clankov iz medijskih novic smo iz spletne strani Murderpedia.org in medijskega portala USA TODAY dobili potrebne podatke. V obeh primerih smo ugotovili, da prevladujejo moški storilci. Ženski spol je v manjšini. Serijske morilke tako zajemajo le 10 odstotkov, množicne morilke pa le 6,2 odstotka storilcev.
Ključne besede: morilci, serijski morilci, množični morilci, psihopati, sociopati, primerjava med spoloma, diplomske naloge
Objavljeno: 27.11.2014; Ogledov: 1273; Prenosov: 724
URL Povezava na celotno besedilo

9.
EKSCESNI SOCIOELEKT V SLOVENSKIH IN ANGLEŠKIH PODNAPISIH NA PRIMERIH FILMOV MORILCI, TATOVI IN DVE NABRITI ŠIBROVKI TER TU PA TAM
Barbara Bosina, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so primerjani prevodi ekscesnega sociolekta v filmih Morilci, tatovi in dve nabriti šibrovki ter Tu pa tam. Prvi film je posnet v angleškem jeziku in podnaslovljen v slovenščino, drugi, ki je v izvirniku slovenski, pa je podnaslovljen v angleščino. Za primerjavo teh filmov sem se odločila zaradi številnih podobnosti. Filma sta namreč nastala v kratkem časovnem razmiku, prikazujeta podobne dogodke in osebe ter spadata v isti filmski žanr. V diplomski nalogi sem se osredotočila na analizo ekscesnega sociolekta na ravni leksike, torej sem primerjala prevode posameznih kletvic oz. psovk, ki se pojavijo v dialogih. Analiza izvirnih in prevedenih elementov ekscesnega sociolekta je pokazala, da v določenih primerih prevod nekega elementa, ki se pojavi v enem izmed filmov, ustreza izvirni obliki izraza v drugem filmu. V določenih primerih pa pride na področju prevajanja ekscesnega sociolekta so razhajanj. Temu botrujejo splošne razlike med jezikoma, saj se npr. nekateri jezikovni elementi pojavljajo samo v enem izmed jezikov (npr. rimajoči sleng v angleščini). Lahko pa do neujemanja pride zaradi nekih drugih vzrokov. Analiza prevodov je namreč pokazala povsem različna pristopa k prevajanju besedila, saj je prevajalec v filmu Morilci, tatovi in dve nabriti šibrovki elemente ekscesnega sociolekta obravnaval kot nekakšen dodatek, torej kot odvečne elemente, ki se jih zaradi ekonomičnosti v prevodih lahko izpusti. Ravno nasproten pristop k prevajanju ekscesnega sociolekta pa je imel prevajalec, ki je prevedel film Tu pa tam. V njegovem prevodu je namreč nekaj vulgarnega besedja dodanega, le v redkih primerih pa je prevajalec elemente ekscesnega sociolekta izpustil. S kletvicami je poskušal ta prevajalec nadomestiti neke druge težko prevedljive jezikovne elemente, značilne samo za slovenski jezik (npr. anglicizme).
Ključne besede: Morilci, tatovi in dve nabriti šibrovki, Tu pa tam, podnaslavljanje, sociolingvistika, sociolekt, ekscesni sociolekt.
Objavljeno: 06.05.2014; Ogledov: 1541; Prenosov: 170
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

10.
Serijski morilci : odkrivanje in preiskovanje
Leonida Zibelnik, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi sem se osredotočila na odkrivanje in preiskovanje serijskih umorov. Ker serijski umori spadajo med multiple umore, je potrebno ločevati med tremi vrstami. Poznamo namreč serijske, množične in verižne umore. Serijski morilec je torej storilec več umorov v daljšem časovnem obdobju. Na kratko sem predstavila pojem serijski morilec in opisala vrste morilcev, saj je za razumevanje njihovega odkrivanja in preiskovanja pomembno, da jih vsaj na kratko spoznamo. Umori, ki jih je zagrešil serijski morilec, so si med seboj podobni v več pogledih. Pomembno je, kje so se zgodili, kdaj so se zgodili, kdo je žrtev, kako je bila umorjena, kako je storilec prišel v stik z njo ter kakšno je bilo njegovo ravnanje pred, med in po umoru. Te podatke pa lahko pridobimo samo z natančnim in podrobnim ogledom kraja dejanja ter z obdukcijo in identifikacijo žrtve. Pomembne podatke o umoru in žrtvi pa lahko preiskovalci pridobijo tudi s pogovori z očividci ter sorodniki, svojci in prijatelji žrtve. Vsi ti dejavniki so pomembni za določanje profila storilca, s pomočjo katerega lahko preiskovalci odkrijejo morilca. Vse pridobljene podatke preiskovalci vnesejo v računalnike, kjer so informacije shranjene po kronološkem vrstnem redu. Tako se omogoči, da so vsi sodelujoči v preiskavi seznanjeni s potekom preiskave in z vsemi pridobljenimi informacijami. V preiskavi namreč sodeluje več strokovnjakov z različnih področij in več preiskovalnih skupin, med njimi pa mora biti vzpostavljen dober in tesen odnos ter sodelovanje. V zadnjem delu diplomske naloge je predstavljen slovenski serijski morilec Silvo Plut. Za njegovo predstavitev sem se odločila, saj lahko na ta način bralec spozna, kako serijski morilci delujejo in koliko časa lahko preteče od njihovega prvega umora do njihovega odkritja.
Ključne besede: umori, morilci, serijski morilci, odkrivanje, preiskovanje, kriminalistično preiskovanje, primeri, diplomske naloge
Objavljeno: 22.01.2014; Ogledov: 3771; Prenosov: 838
.pdf Celotno besedilo (561,86 KB)

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici