Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Volkci lijakarji so žuželke, katerih ličinke v pesku gradijo pasti v obliki lijaka za lov plena. Naklon lijaka in sipanje peska proti dnu lijaka plenu otežujeta pobeg, zato je oblika lijaka ključnega pomena za uspeh pri lovu. Različne vrste volkcev lijakarjev lahko gradijo različno oblikovane pasti. V raziskavi Devetak in sodelavci (2020) smo proučevali povezavo med geometrijo pasti in lastnostmi peščenega substrata. Pasti smo 3D skenirali z laserskim čitalnikom in izdelali 3D modele pasti, ki smo jih uporabili za opis oblike z meritvami kotov in za analizo variabilnosti pasti z metodami geometrijske morfometrije. Ugotovili smo, da substrat z manjšo granulacijo ali večjim deležem finega peska omogoča gradnjo kompleksnejših pasti s strmejšimi stenami, saj ima višji maksimalni kot stabilnosti. Oblika pasti je torej odvisna od strukture substrata in v heterogenem habitatu omogoča sobivanje različnih vrst volkcev z različnimi preferencami glede substrata.
Ključne besede: geometrijska morfometrija, analiza oblike, ličinke volkcev, granulacija peska
Objavljeno v DKUM: 15.04.2024; Ogledov: 232; Prenosov: 8
Celotno besedilo (605,95 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Namen naloge je bil s pomočjo geometrijske morfometrije analizirati variabilnost v obliki in velikosti osebkov vrst ploščič (Abramis brama), androga (Blicca bjoerkna) in njunih potencialnih križancev. Analizo morfološke variabilnosti smo opravili na osebkih, ki smo jih pridobili iz Ledavskega in Šmartinskega jezera. Analizo oblike smo izvedli na vzorcu skupno 66 osebkih, od tega jih je 19 prihajalo iz Ledavskega jezera, preostalih 45 pa iz Šmartinskega jezera. Osebke smo s pomočjo literature predhodno uvrstili v eno od vrst, diagnostično vrednost so imeli morfološki znaki: število plavutnic v podrepni plavuti, število lusk med pobočnico in hrbtno plavutjo, število lusk na pobočnici. Skupno smo klasificirali 31 ploščičev, 5 androg, 29 medvrstnih križancev in 1 rdečeoko (Rutilus rutilus). V statistični obravnavi smo osebke ponovno razvrstili v operacijske taksonomske enote na podlagi rezultatov analize glavnih komponent in s temi skupinami operirali čez preostale teste in analize. Razporeditev osebkov v analizi PCA v prepoznavne skupine smo preverili z metodo K-means. Na osebkih smo izvedli linearno diskriminantno analizo, skupine smo definirali na podlagi razvrščanja v skupine v analizi PCA. V raziskavi smo preučevali velikost osebkov, njihovo obliko in alometrijo. S statističnimi testi smo dokazali, da se med osebki ločeno po vrstah oziroma operacijskih taksonomskih enotah pojavlja statistično signifikantna razlika v velikosti. Velikost osebkov ločeno po vrstah si je sledila od največjih androg, rdečeoke, križancev, do najmanjše skupine ploščičev. Informacijo o obliki rib smo iz podatkovnega niza pridobili s Prokrustovo analizo in jo naknadno analizirali z analizo glavnih komponent. Ugotovili smo, da je prvih 10 glavnih komponent pojasnilo 95 % variance. V nadaljnje teste smo vključili prve štiri glavne komponente, ki so skupno pojasnile dobrih 80 % variance v obliki. Vzdolž prvih dveh komponent so se osebki razporedili v operacijske taksonomske skupine, vzdolž tretje in četrte komponente ni bilo prisotnega razporejanja po operacijskih taksonomskih skupinah. Na koncu smo preverili še vpliv alometrije na posamezno operacijsko taksonomsko enoto in ugotovili, da alometrija v celotnem vzorcu vpliva na obliko osebkov, ločeno po skupinah pa na obliko nima vpliva. Raziskava je pokazala jasno ločene razlike med operacijskimi taksonomskimi enotami v obliki telesa rib. Determinacija z dihotomnim ključem je prepoznala določene osebke križancev kot ploščiče. Za natančno določitev vrste, bi bilo potrebno opraviti genetske analize, ki bi pokazale vrstno pripadnost osebkov kot tudi introgresijo genov materinskih vrst.
Ključne besede: Abramis brama, Blicca bjoerkna, geometrijska morfometrija, hibridizacija
Objavljeno v DKUM: 23.03.2023; Ogledov: 631; Prenosov: 32
Celotno besedilo (2,76 MB)

Opis: Namen diplomskega dela je bil morfometrično razlikovanje listov bele murve v odvisnosti od načina rezi dreves vzorčenih na področju Nove Gorice in bližnje okolice. Vzorčenje je potekalo na terenu od 2. junija do 28. julija 2015. Habitus vsakega vzorčenega drevesa smo fotografirali, zapisali geografske koordinate nahajališča drevesa ter izmerili obseg debla drevesa. Na vsakem drevesu smo vzeli od 20 do 30 polno razvitih in nepoškodovanih listov, pri čemer smo naključno vzorčili 5.–7. list, ne glede na ekspozicijo. Liste smo herbarijsko stisnili in posušili. Morfološke lastnosti vzorčenih listov smo merili s pomočjo predhodnega skeniranja listov in obdelave pridobljenih digitalnih fotografij v računalniškem programu Cell SZ61. Merili smo površino lista, dolžino lista po glavni žili, širino lista v najširšem delu, dolžino listnega peclja, levo in desno širino od glavne žile v najširšem delu lista ter dolžini desne in leve bazalne žile. Ugotovili smo, da ima vsakoletna rez signifikanten vpliv na dolžino lista, na širino lista, dolžino leve in desne širine lista in na dolžino leve in desne bazalne žile na listu, nima pa vpliva na površino in na dolžino peclja. Izračun Pearsonovega koeficienta korelacije je pokazal, da je povezanost vseh spremenljivk z rezjo zmerna. Najmočnejšo korelacijo smo ugotovili med dolžino lista ter levo in desno bazalno žilo.
Ključne besede: bela murva, vpliv gojitvene rezi, goriška regija, Morus alba L., morfometrija listov
Objavljeno v DKUM: 19.07.2022; Ogledov: 741; Prenosov: 52
Celotno besedilo (2,18 MB)

Opis: Z uporabo metod geometrijske morfometrije smo analizirali morfološko variabilnost spodnje čeljustnice pri vrtni voluharici (Microtus subterraneus). Analizirali in ovrednotili smo morebitni pojav sekundarnega spolnega diformizma ter variabilnost v velikosti in obliki spodnje čeljustnice med ontogenetskim razvojem. Raziskovalni material je obsegal 236 spodnjih čeljustnic vrtne voluharice vzgojenih v in vitro pogojih na Karlovi Univerzi v Pragi. Sekundarni spolni dimorfizem ni bil izražen niti v velikosti niti obliki spodnje čeljustnice, zato smo oba spola obravnavali združeno. Velikost in oblika spodnje čeljustnice vrtne voluharice sta se tekom ontogeneze spreminjali. Z največjo stopnjo rasti se je spodnja čeljustnica razvijala do šestdesetega dneva starosti, po tem pa je bila rast umirjena a konstantna, razvoj oblike pa se je zaustavil. Potrdili smo signifikantne razlike v velikosti spodnje čeljustnice med starostnimi razredi. Juvenilni osebki imajo najmanjšo spodnjo čeljustnico, ki pa se s starostjo konstantno povečuje skozi celotno življenjsko obdobje. Oblika spodnje čeljustnice se je spreminjala glede na starostne razrede. Najbolj so odstopali juvenilni osebki medtem ko pri adultnih in senilnih osebkih ni prihajalo do značilnih razlik v obliki spodnje čeljustnice. Spodnje čeljustnice mlajših in starejšh osebkov so odstopale od povprečne oblike v alveolni regiji in v njenem zadnjem delu. Z analizo ontogenetske alometrije smo dokazali tesno povezavo med obliko in velikostjo spodnje čeljustnice. Odnos med obliko in velikostjo je bil pri vseh starostnih skupinah bolj ali manj linearen.
Ključne besede: Microtus subterraneus, spodnja čeljustnica, geometrijska morfometrija, ontogenija, spolni dimorfizem, alometrija
Objavljeno v DKUM: 15.11.2021; Ogledov: 1019; Prenosov: 52
Celotno besedilo (1,54 MB)

Opis: V magistrski nalogi sem s pomočjo geometrijske morfometrije analizirala medvrstno variabilnost v velikosti in obliki ventralne strani lobanje pri štirih vrstah voluharic iz rodu Chionomys: C. gud, C. nivalis, C. roberti in C. lasistanius, ter morfometrične odnose primerjala z genetskimi. V analizo sem vključila 362 osebkov. Geometrijska analiza je temeljila na 20 oslonilnih točkah, ki sem jih določila na ventralni strani lobanje. Prisotnost sekundarnega spolnega dimorfizma (SSD) sem preverjala ločeno za velikost in obliko lobanje za vsako vrsto posebej. Sekundarni spolni dimorfizem v velikosti lobanje (SSDV) sem analizirala s primerjavo centroidne velikosti samcev in samic, pri čemer sem uporabila t-test. Za preverjanje sekundarnega spolnega dimorfizma v obliki lobanje (SSDO) sem uporabila multivariatno analizo variance (MANOVA). Razlike med spoloma ni bila pri nobeni vrsti signifikantna, zato sem v nadaljnjih analizah spola obravnavala združeno. Variabilnost v velikosti lobanje med štirimi vrstami sem preverila z enosmerno analizo variance (ANOVA). V analizo sem vključila vseh 362 osebkov. Rezultati analize variance so bili visoko signifikantni (F=51,87; p<0,0001). Posteriorni test Je pokazal značilne razlike med pari vrst: lasistanius – roberti, lasistanius – gud in nivalis – roberti. Variabilnost v obliki lobanje sem preverila z diskriminantno analizo, kjer so Prokrustove koooridnate predstavljale odvisno spremenljivko, vrstna pripadnost pa neodvisno. Diskriminantna analiza je pokazala na signifikantne razlike med vrstami (Wilksova lambda=0,049 df1=108 df2=968,2 F=15,59 p<0,0001). Najbolj podobni sta bili vrsti C. lasistanius in C. gud, najbolj različni pa so bili pari med C. roberti in ostalimi vrstami. Ugotovitve o morfometričnih odnosih med vrstami sem primerjala z genetskimi odnosi. Podatke o nukletoidnih zaporedjih sem pridobila s pomočjo genetske banke (GenBank), pri čemer so bile lokalitete osebkov podobne lokalitetam vzorcev iz materiala za magistrsko nalogo. Na podlagi pridobljenih podatkov sem s pomočjo programa MAFFT izrisala dendrogram filogenetskih odnosov. Rezultati so pokazali, da vrsti C. lasistanius in C. gud tako na podlagi morfometričnih kot genetskih odnosov predstavljata sestrsko skupino. Par vrst gud-lasistanius je bil najbolj podoben C. nivalis, medtem, ko je bila vrsta C. roberti najbolj samosvoja. Rezultati morfometričnega drevesa se niso skladali s tipologijo genetskega drevesa. Zaključujem, da ima na obliko lobanje večji vpliv način življenja kot pa filogenetska sorodnost. Uvrščanje vrste C. roberti v skupine znotraj rodu Chionomys bi tako lahko bil predmet nadaljnih raziskav.
Ključne besede: Chionomys, Chionomys nivalis, Chionomys gud, Chionomys roberti, Chionomy lasistanius, geometrijska morfometrija, morfometrična varibilnost, spolni dimorfizem, ventralna stran lobanje, oslonilne točke
Objavljeno v DKUM: 16.12.2020; Ogledov: 1022; Prenosov: 93
Celotno besedilo (2,05 MB)