| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 35
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
4.
5.
6.
FIGE V VINORODNIH HALOZAH
Sabina Zorko, 2009, diplomsko delo

Opis: Na območju vinorodnih Halozah je bil izveden popis in kartiranje fig. Na podlagi tega sem izdelala karto nahajališč. Vinorodne Haloze so klimatsko prehodno območje, ki daje ugodne pogoje za uspevanje vinske trte in sadnega drevja. Figa (Ficus carica L.) je drevo toplega sredozemskega območja, ki zaradi svoje prilagodljivosti in odpornosti dobro uspeva tudi v notranjosti Slovenije, v tem primeru v vinorodnih Halozah. Na terenu so bili nabrani tudi vzorci posameznih primerkov fig, iz katerih smo v laboratoriju izvedli izolacijo DNK in jih shranili za kasnejše raziskave na tem področju. Na podlagi primerjave morfoloških značilnosti posameznih primerkov fig z objavljenimi deskriptorji lahko sklepam, da gre na območju vinorodnih Haloz za več različnih sort fig.
Ključne besede: figa (Ficus carica L.), kartiranje, vinorodne Haloze, morfologija listov in soplodij, izolacija DNK
Objavljeno: 17.11.2009; Ogledov: 2526; Prenosov: 174
.pdf Celotno besedilo (16,26 MB)

7.
Morfološka struktura Ajdovščine
Jernej Krečič, 2010, diplomsko delo

Opis: Morfološka struktura mest je rezultat različnih socialnih in gospodarskih okoliščin ter vplivov preteklosti. V fizični zgradbi mesta se odražajo vsi dejavniki, vse vsebine, ki so v naselju prisotne in ga kakorkoli sooblikujejo. Morfološka struktura naselja ne predstavlja zgolj vsote sestavnih elementov naselja, ampak je pomembno njihovo medsebojno razmerje, ki obenem predstavlja vir spoznanj o mestu samem. Namen diplomskega dela je prepoznati najpogostejše načine zazidanosti, tipe objektov, tipe javnih odprtih površin in objekte simbolnega pomena mesta Ajdovščina. Njihova razmestitev in pojavne oblike so povezane z razmestitvijo funkcij in prostorskim razvojem mesta. Novejša območja enodružinskih hiš na severu so prostorsko ločena od industrijskih con na jugu. Na vmesnem prostoru se nahajata historični jedri Ajdovščine in Šturij s prevladujočimi centralnimi dejavnostmi in simbolno najpomembnejšimi objekti.
Ključne besede: urbana morfologija, urbana geografija, mesto, Ajdovščina
Objavljeno: 22.04.2010; Ogledov: 2069; Prenosov: 330
.pdf Celotno besedilo (3,10 MB)

8.
PRIMERJAVA ČELJUSTI PRI DVEH VRSTAH EVROPSKIH VOLKCEV (Insecta: Neuroptera: Myrmeleontidae)
Miha Knehtl, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo proučevali in med seboj primerjali morfološke značilnosti čeljusti ličink dveh vrst volkcev (Myrmeleon formicarius in Neuroleon microstenus), ki se poslužujeta različnih strategij plenjenja. Volkci vrste Myrmeleon formicarius, kot predstavniki lijakarskih volkcev, v peščeno podlago gradijo lijakaste pasti, v katere se ujame žrtev. Pri gradnji lijaka si pomagajo z dorzalno površino glave, s ščetinami, ki izraščajo iz roba glavine kapsule, s čeljustmi in čeljustnimi ščetinami. Volkci vrste Neuroleon microstenus takšnih lijakov ne gradijo, temveč zakopani v substrat prežijo na plen. Za razliko od nelijakarjev lijakarji svojih čeljusti torej ne uporabljajo le za to, da zagrabijo in izsesajo svoj plen, temveč tudi za samo izgradnjo lijaka. Iz tega izhaja naša domneva, da so volkci lijakarji tekom evolucije razvili čeljusti s številčnejšimi, daljšimi in bolj gosto nameščenimi ščetinami, kar je povečalo skupno površino, s katero lahko zajamejo substrat. To smo skušali z našo raziskavi tudi potrditi. Meritve so potekale na posušenih in v alkoholu konzerviranih ličinkah v tretjem larvalnem stadiju. Fotografirane vzorce smo obdelali s programsko opremo EclipseNet. Rezultati so pokazali, da so pri lijakarju čeljustne ščetine številnejše in je razdalja med njimi oz. med njimi in zobci krajša kot pri nelijakarju. Na obeh straneh čeljusti segajo ščetine pri lijakarju tudi višje proti konici čeljusti kot pri nelijakarju. Posledica tega je, da je pri lijakarju skupna površina, s katero lahko ličinka volkca zajame substrat, večja kot pri nelijakarju. Izračun razmerja med površino čeljusti vključno s ščetinami in površino čeljusti brez ščetin je pokazal, da je omenjeno razmerje večje pri lijakarju, kar pomeni, da pri le-tem večji delež k skupni zajemalni površini čeljusti prispevajo ščetine kot pri nelijakarju.
Ključne besede: volkci, morfologija, čeljusti, predatorsko vedenje, Neuroptera, Myrmeleontidae.
Objavljeno: 26.10.2011; Ogledov: 1564; Prenosov: 137
.pdf Celotno besedilo (5,12 MB)

9.
Struktura realne kovinske pene
Matej Borovinšek, Matej Vesenjak, Jožef Matela, Zoran Ren, 2008, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Opis: Predstavljen je postopek analize geometrijskih značilnosti realnih kovinskih odprtoceličnih pen s pomočjo računalniške tomografije in naknadne obdelave zajetih slik. Opisan je način izgradnje in analize tridimenzionalnega računalniškega modela pene, na katerem je bilo prepoznanih in izmerjenih 5735 robov celic, 2963 oken in 179 celotnih celic. Primerjava z obstoječimi rezultati pokaže, da se kovinske pene močno razlikujejo od teoretičnih ravnovesnih modelov in od raziskav tekočih pen (pena milnice).
Ključne besede: odprto-celična gradiva, odprto-celične pene, računalniška tomografija, morfologija celic
Objavljeno: 31.05.2012; Ogledov: 1804; Prenosov: 76
URL Povezava na celotno besedilo

10.
The influence of enzymatic treatment on wool fibre properties using PEG-modified proteases
Suzana Jus, Marc Schroeder, Georg M. Gübitz, Elisabeth Heine, Vanja Kokol, 2007, izvirni znanstveni članek

Opis: The main contribution of the presented work was to introduce the use of proteases modified with the soluble polymer polyethylene glycol (PEG) in the bio-finishing process of wool fibres, to target enzyme action to the outerparts of wool fibres, i.e. to avoid the diffusion and consequent destroying of the inner parts of the wool fibre structure, in the case of native proteases using. Different proteolytic enzymes from Bacillus lentus and Bacillus subtilis in native and PEG-modified forms were investigated and their influence on the modification of wool fibres morphology surface, chemical structure, as well as the hydrolysis of wool proteins, the physico-mechanical properties, and the sorption properties of 1:2 metal complex dye during dyeing were studied. SEM images of wool fibres confirmed smoother and cleaner fibre surfaces without fibre damages using PEG-modified proteases. Modified enzyme products have a benefit effect on the wool fibres felting behaviours (14%) in the case when PEG-modified B. lentus is used, without markedly fibre damage expressed by tensile strength and weight loss ofthe fibre. Meanwhile the dye exhaustion showed slower but comparable level of dye uptake at the end of the dyeing.
Ključne besede: volnena vlakna, proteolitski encimi, encimske modifikacije, sorpcija barve, morfologija vlaken, wool fibres, proteolytic enzymes, enzyme modification, felting, dye sorption, protein hydrolysis, XPS-analysis, fibre morphology
Objavljeno: 01.06.2012; Ogledov: 1585; Prenosov: 48
URL Povezava na celotno besedilo

Iskanje izvedeno v 0.33 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici