1. Voles and Lemmings (Arvicolinae) of the Palaearctic RegionBoris Kryštufek, Georgy I. Shenbrot, 2022 Opis: As the most species-rich group of Palaearctic rodents, voles and lemmings are frequently used in various research endeavours of fundamental and applied significance. The present work integrates achievements of the genomic era with the traditional taxonomy and provides an authoritative and up-to-date taxonomic guide to the animal group which is of great interest to experts engaged in medical zoology, epidemiology, biostratigraphy, zooarchaeology, evolutionary research, population ecology, animal systematics, biodiversity conservation, museum collection management and many more biological subdisciplines. The text is supplemented by 331 illustrations and over one thousand references. Depicted are morphological details of skull and dentition of each of the 128 species and their distributions are mapped in detail. The book will allow the user to interpret intelligently and cautiously the interrelationships among species of voles and lemmings and to follow the anticipated taxonomic change with a critical eye.
Ključne besede: taksonomija, nomenklatura, morfologija, kariologija, molekularna sistematika, razmejevanje vrst, podvrste, zoogeografija, modeliranje habitatov
Objavljeno v DKUM: 15.07.2022; Ogledov: 741; Prenosov: 73
 Celotno besedilo (154,64 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Vpliv okoljskih dejavnikov na variabilnost morfoloških potez cvetov pri vrsti ophrys sphegodes mill. s.str. (orchidaceae)Marcela Bešter, 2021, magistrsko delo Opis: Kukavičevke rodu Ophrys so zaradi svoje hitre speciacije praktično nedoločjive. Zaradi nenehnega nastajanja in izumiranja prehodnih vrst, ki se prilagajajo različnim okoljskim in etološkim dejavnikom, nastaja nepregledna množica različnih oblik, ki jih je težko ali nemogoče združiti v enotno taksonomijo.
V nalogi smo poskušali s predstavitvijo bioloških značilnosti, preko predstavitve teoretičnih mehanizmov evolucije in osvetlitvijo neskladnosti taksonomije, orisati današnje znanje o variabilnosti tega nenavadnega rodu.
V praktičnem delu smo z izborom treh zelo različnih fitogeografskih lokacij, ki so v gradientu oddaljenosti od morja, poskušali dokazati pomen ekoloških vplivov na morfologijo cvetov vrste Ophrys sphegodes s.s.. Dokazali smo, da na morfologijo cvetov značilno vplivajo dejavniki temperaturnega in padavinskega režima na lokalni ravni.
Ti rezultati poudarjajo zoperstavljen ekološki vpliv na morfologijo cvetov in s tem podpirajo trditve novejših avtorjev, ki poudarjajo pomen združevanja ekoloških, etoloških, morfoloških in genetskih pogledov z namenom razrešitve taksonomskih problemov.
Ključne besede: morfologija cvetov, biogeografski dejavniki, Ophrys sphegodes s.s., morfološka variabilnost, evolucija
Objavljeno v DKUM: 02.11.2021; Ogledov: 1069; Prenosov: 55
Celotno besedilo (1,36 MB) |
3. Blokovne stanovanjske soseske v MariboruGregor Škratek, 2020 Opis: Blokovne stanovanjske soseske so bile prevladujoč koncept gradnje mest med leti 1945 in 1990 v vseh delih sveta, ne glede na gospodarsko in družbeno ureditev. Nastale so kot odgovor na specifične družbene razmere, hitro urbanizacijo in industrializacijo, ustrezale so vsaj trem načelom takratnega družbenega razvoja – socialni enakosti, spodbujanju majhnih družin in zaupanju v tehnični napredek. V raziskavi smo proučili 40 blokovnih stanovanjskih sosesk v Mariboru, in sicer iz vidika morfoloških, funkcijskih in socialnih značilnosti, prav tako smo proučili tloris stanovanj, osnovno celico sosesk. Blokovne soseske smo obravnavali v razmerju do mesta ter na ravni soseske in stanovanj. Z morfološko in funkcijsko analizo sosesk smo prikazali zasnovo soseske, tipologijo objektov in načine zazidanosti, namembnost zemljišč in dejavnosti v soseski. Obravnavo stanovanj smo omejili na strukturo, število in tip tlorisa. Na podlagi tega smo izluščili štiri obdobja izgradnje sosesk, ki so bile posledica stanovanjske politike, urbanističnega razvoja mesta ter spreminjanja ideje blokovne soseske.
Ključne besede: urbana geografija, urbana morfologija, blokovna stanovanjska soseska, stanovanje, Maribor
Objavljeno v DKUM: 23.10.2020; Ogledov: 1054; Prenosov: 82
 Povezava na datoteko |
4. Katalitska hidrogenacija ogljikovega dioksida v metanol v prisotnosti katalizatorjev na osnovi žlahtnih kovin : magistrsko deloMatevž Roškarič, 2020, magistrsko delo Opis: Namen magistrskega dela je bil raziskati vpliv morfologije cerijevega dioksida (CeO2) in nanosa Pd (Pd) na aktivnost Pd/CeO2 katalizatorja. Za ta namen smo sintetizirali vzorce CeO2 z različnimi oblikami delcev (cevke, kocke, poliedra, dvojni različni nanodelci) in z različnimi nanosi Pd (0.5, 2 in 5 ut. %). Katalizatorje smo analizirali z različnimi tehnikami, kot so XRD, SEM z EDX, BET, piridin-TPD, CHNS in TGA. Aktivnost katalizatorjev smo testirali v cevnem reaktorskem sistemu, sklopljenim z plinskim kromatografom.
Ugotovili smo, da so izbrane sintezne poti ustrezne, saj smo pripravili katalizatorje z dobro definiranimi strukturami, kar smo potrdili z vrstično elektronsko mikroskopijo. Opazili smo, da pride do interakcije med Pd in nosilcem na osnovi CeO2, saj so se spremenile fizikalno-kemijske lastnosti Pd/CeO2 napram samemu CeO2. S pomočjo testov smo ugotovili, da ima morfologija nosilca velik vpliv na aktivnost končnega katalizatorja. Prav tako ima stopnja poogljičenja vpliv na aktivnost katalizatorja, katera pa je odvisna od morfologije katalizatorja.
Kot najbolj aktiven katalizator se je izkazal katalizator 5Pd/CeO2-P (katalizator na osnovi CeO2 z morfologijo poliedra s 5 % nanosom Pd), kateri izkazuje izkoristek za tvorbo MeOH (STY) 0,090 g/(gkat h) pri temperaturi 260 °C ter tlaku 50 bar in selektivnost za MeOH 24,9 % ter 1 ut. % adsorbiranega ogljika na površini katalizatorja po reakciji. Če preračunamo STY na gram Pd, ugotovimo, da je najbolj aktiven katalizator prav tako 5Pd/CeO2-P s STY=2,373 g/(gPd h).
Ugotovili smo, da ima prisotnost Pd vpliv na aktivnost Pd/CeO2 katalizatorja, ki se veča z večanjem količine Pd do 2 % nanosa, nato se vpliv količine Pd na aktivnost Pd/CeO2 zmanjša pri nanosih večjih od 2 %, najverjetneje kot posledica aglomeracije Pd-skupkov. Rezultati stabilnostnih testov kažejo, da se aktivnost katalizatorja po 50 urah zmanjša za 37 % in da po 40 urah kaže težnjo po ohranjanju konstante vrednosti za daljše časovno obdobje, iz česar lahko sklepamo na potencialno dolgoročno uporabo le-tega.
Ključne besede: Hidrogenacija ogljikovega dioksida, Pd/CeO2, heterogena kataliza, morfologija, sinteza MeOH
Objavljeno v DKUM: 08.10.2020; Ogledov: 1464; Prenosov: 196
Celotno besedilo (5,72 MB) |
5. Primerjava nekaterih morfoloških in fizioloških značilnosti specialne enote slovenske policije in ameriške specialne enote S.W.A.T.Jožef Šimenko, Milan Čoh, Branko Škof, Bojan Zorec, Radoje Milić, 2014, drugi znanstveni članki Opis: Namen prispevka:
Predstaviti morfološke značilnosti specialne enote slovenske policije in jih primerjati s specialno enoto ameriške policije Special Weapons and Tactics (S.W.A.T.).
Metode:
V raziskavi je sodelovalo 17 policistov specialne enote Generalne policijske uprave. Izmerili smo sledeče spremenljivke: telesno težo (AT), telesno višino (AV), indeks telesne teže (BMI, kg/m2), pusto telesno maso (LBM, kg), delež maščobne mase (%), delež absolutne maščobne mase (kg) in maksimalno aerobno kapaciteto (VO2max, ml/kg/min). Podatke smo primerjali z raziskavo, ki jo je opravil Dawes (2011) na pripadnikih specialne enote S.W.A.T.
Ugotovitve:
Pripadniki specialne enote slovenske policije so značilno mlajši (ASdiff 6,49 leta, 95 % CI 2,62–10,38), lažji (ASdiff 10,57 kg, 95 % CI 4,03–17,11), imajo manjši indeks telesne mase (ASdiff 3,87 kg/m2, 95 % CI 2,24–5,50) in premorejo večjo maksimalno aerobno kapaciteto (ASdiff 12,54 ml/kg/min, 95 % CI 10,67–14,41) od specialne enote S.W.A.T. Pomembno se razlikujejo v maksimalni aerobni kapaciteti (SLO 57,9 ± 3,35 ml/kg/min; S.W.A.T. 45,36 ± 1,72 ml/kg/min), katera je pri pripadnikih specialne enote slovenske policije v povprečju večja za 12,54 ml/ kg/min. Ta rezultat nakazuje na kakovostnejšo telesno pripravljenost slovenskih pripadnikov specialne enote.
Omejitve/uporabnost raziskave
V raziskavi, ki jo je opravil Dawes (2011), so podatek za VO2max pridobili s posredno oceno rezultata teka na 1,5 milje po normativih, ki jih predstavlja Cooper Single Fitness Norms (CSFN). Pomembno omejitev predstavlja tudi zaposlitvena struktura specialnih enot, saj so naši pripadniki polno zaposleni v svoji enoti, enota, s katero smo primerjali podatke, pa nima statusa polno zaposlene specialne enote. Omejitev predstavlja tudi pomanjkanje strokovnih člankov na temo morfologije in predvsem telesne pripravljenosti specialnih enot policije.
Praktična uporabnost:
Rezultati in primerjave potrjujejo ustreznost selekcijskega postopka in kinezioloških programov, ki jih uporabljajo poveljujoči v specialni enoti slovenske policije in so povsem primerljivi, v nekaterih kazalcih celo boljši, z/od programov tujih specialnih policijskih enot.
Izvirnost/pomembnost prispevka:
Rezultati študije nakazujejo odlično telesno pripravljenost pripadnikov slovenske specialne enote v primerjavi s pripadniki tujih specialnih enot. Ti predstavljajo izhodišče za nadaljnje raziskave in predstavljajo splošen opis stanja pripadnikov specialne enote slovenske policije.
Ključne besede: morfologija, fiziološke značilnosti, policija, specialne enote, primerjave, Slovenija, Združene države Amerike
Objavljeno v DKUM: 29.04.2020; Ogledov: 933; Prenosov: 114
Celotno besedilo (342,14 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Morfološke značilnosti listov medvrstnih križancev bezgaMetka Weiss Boltar, 2019, diplomsko delo/naloga Opis: Bezgi (rod Sambucus) predstavljajo pestro skupino vrst, ki imajo lahko številne enake ali podobne lastnosti, v marsičem pa se zelo razlikujejo. Naša raziskava je obsegala 157 rastlin/genotipov iz 44 različnih kombinacij medvrstnih križanj, ki se vzdržujejo v genski banki Botaničnega vrta Univerze v Mariboru. Z različnimi meritvami, štetjem in primerjanjem smo opisali nekatere ključne morfološke značilnosti listov. Na vsaki opazovani rastlini smo izbrali najbolj tipičen povsem razvit list in izmerili dolžino celega lista, dolžino peclja, dolžino in širino vršnega lističa ter razdaljo od baze do linije, ki opredeljuje maksimalno širino vršnega lističa. Poleg tega smo prešteli število vseh lističev, ki sestavljajo list, število nedeljenih lističev in število lističev drugega reda (če so obstajali) ter morebitne priliste. Od kvalitativnih lastnosti smo določili obliko listnega roba, konice in baze. Pri opazovanih križancih je bil rob vršnega lističa napiljen oz. nažagan, konica podaljšana, baza pa ostrokotna ali razširjena (zaobljena). V drugem delu raziskave smo na vsaki vzorčeni rastlini izbrali najmlajši že povsem razvit list in na njem s kromometrom kvantitativno določili barvo vršnega lističa in lističa levo in desno od njega ter izračunali povprečje vseh treh meritev. Čeprav so nekatere rastline pripadale isti hibridni kombinaciji, so se njihovi listi med seboj razlikovali tudi po več kot eni lastnosti.
Ključne besede: Sambucus spp., bezeg, medvrstni križanci, list, morfologija
Objavljeno v DKUM: 25.01.2019; Ogledov: 1668; Prenosov: 93
Celotno besedilo (972,47 KB) |
7. Nekatere morfološke in ekološke značilnosti izbranih populacij kamniške murke (Nigritella lithopolitanica)Kaja Perkovič, 2017, magistrsko delo Opis: Namen magistrske naloge je ugotoviti nekatere morfološke in ekološke značilnosti kamniške murke (Nigritella lithopolitanica). Naredili smo popise vrste na več lokacijah po Sloveniji in populacije primerjali med seboj. Zanimal nas je tudi vpliv človeka in ogroženost vrste. Kamniška murka uspeva samo v Kamniško-Savinjskih Alpah in Karavankah, zato so vsa raziskana rastišča s teh lokacij. Popisali smo populacije vrste na 10 različnih rastiščih v dveh zaporednih letih. Leta 2014 smo izvedli meritve na lokacijah Krvavec, Menina planina, Peca, Uršlja gora ter Golte. Leta 2015 smo izvedli meritve na lokacijah Tegoška planina in Velika planina; meritve na lokacijah Krvavec, Golte ter Uršlja gora smo ponovili; na lokaciji Krvavec smo izbrali drugo rastišče. Rastišča smo med seboj primerjali po nadmorski višini, višini travne ruše, globini prsti ter velikosti in gostoti populacije. Populacije smo med seboj primerjali z nekaterimi morfometričnimi meritvami. Na vsaki lokaciji smo izbrali 20 primerkov, izmerili višino rastline, dolžino socvetja, dolžino in širino listov, število cvetov in listov ter višino listne rozete. Na vsaki lokaciji smo poiskali največjo gostoto primerkov, ki smo jih našli v obsegu kvadratnega metra, in jih prešteli. Rastišča so bila glede vrstne sestave večinoma podobna. Kamniška murka uspeva na sončnih pobočjih travnikov in pašnikov na nadmorski višini med 1400 in 1800 m nadmorske višine. Najdemo jo tudi višje. Vrsta uspeva na plitvih, revnih tleh, ponekod raste tudi v skalnih razpokah ali tik ob skalovju, kjer je prst plitvejša. Travna ruša je nižja, v povprečju visoka 6,9 cm. Na mestih z višjo travno rušo je bilo opaženih manj primerkov, gostota je bila manjša. Največjo gostoto smo zaznali ob golem skalovju, nizki travni tuši in v plitvejši prsti. Glede na nadmorsko višino ni bilo razlik v morfoloških značilnostih kamniške murke. Prav tako morfologija in pojavljanje vrste nista odvisna od bližine človeka in njegovih aktivnosti. Na vrsto močno vpliva sukcesija, saj je bilo najdenih manj primerkov na območjih z višjo travno rušo v primerjavi s tistimi z nižjo travno rušo. Med letoma 2014 in 2015 nismo opazila večjih razlik med populacijami, kar še posebej velja za lokacije, kjer smo ponovili popise. Zaključimo lahko, da kamniška murka uspeva na visokogorskih travnikih in pašnikih, kjer so rastišča vrste zelo podobna. Na vseh lokacijah raste v podobnih pogojih. Z meritvami smo pridobili želene morfometrične podatke za vrsto in ekološke značilnosti rastišča.
Ključne besede: kamniška murka, populacija, Kamniško-Savinjske Alpe, Karavanke, morfologija, ekologija.
Objavljeno v DKUM: 02.10.2017; Ogledov: 2245; Prenosov: 149
Celotno besedilo (2,98 MB) |
8. Disociacijsko-adsorpcijske značilnosti PA 6 vlaken z uporabo titracijskih metodLidija Fras Zemljič, Karin Stana-Kleinschek, Simona Strnad, Volker Ribitsch, 2001, izvirni znanstveni članek Opis: Različni postopki obdelave orientiranih polimerov lahko povzročajo spremembe nadmolekulske strukture in tako spreminjajo njihovo morfologijo. S strukturnimi spremembami vlaken se spreminjajo tudi površinske lastnosti, ki so bistvenega pomena za njihov adsorpcijski značaj. Osredotočili smo se na raziskave disociacijsko-adsorpcijskih značilnosti strukturno modificiranih tekstilnih vlaken, ki smo jih opredelili s titracijskimi metodami. Uporaba različnih titracijskih metod za spremljanje disociacijsko-adsorpcijskih sposobnosti tekstilnih vlaken v polarnem mediju predstavlja novost na področju raziskav vlaken. Namen prispevka je ocenitev količine značilnih disociacijskih skupin na PA 6 vlaknih, strukturno modificiranih z različnimi postopki visokotemperaturne obdelave in z obdelavo v raztopini fenola, v primerjavi z ostalimi fizikalno-kemijskimi lastnostmi vlaken (molekulska masa, pokazatelji nadmolekulske strukture vlaken, jodovo adsorpcijsko število ...). Na podlagi rezultatov smo želeli ugotoviti vpliv strukturnih modifikacij na disociacijsko-adsorpcijske značilnosti vlaken in posledično na njihovo reaktivnost. Spoznanja o številu in dostopnosti reaktivnih skupin vlaken vodijo k razjasnitvi reakcijskega mehanizma v procesih predobdelave, obdelave in ostalih proizvodnih procesih, hkrati pa lahko dajejo pomembne informacije o spremembah, ki se dogajajo pri degradaciji vlaken.
Ključne besede: orientirani polimeri, nadmolekulska struktura, morfologija vlaken, strukturno modificirana tekstilna vlakna, titracijske metode, reaktivne skupine, reakcijski mehanizem
Objavljeno v DKUM: 31.08.2017; Ogledov: 1508; Prenosov: 100
Celotno besedilo (603,46 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
9. Tri paradigme novodobnega razvoja slovenskih mestVladimir Drozg, 2007, izvirni znanstveni članek Opis: Prispevek obravnava tri paradigme prostorskega razvoja mest v Sloveniji, in sicer: vrtno mesto, sosesko in fraktalno mesto, z namenom primerjati jih med seboj in spoznati ustroj mest, kakršen je nastal ob implementaciji posameznega koncepta. Ugotovitve slonijo na primerjavah treh stanovanjskih območij v Mariboru, Ravnah na Koroškem in v Ljubljani.
Ključne besede: geografija naselij, mesta, morfologija mest, Slovenija, paradigma, vrtno mesto, soseska, fraktalno mesto
Objavljeno v DKUM: 12.05.2017; Ogledov: 1159; Prenosov: 375
Celotno besedilo (670,14 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
10. Algoritem za klasifikacijo točk vegetacije iz posnetkov LiDARDenis Horvat, 2017, doktorska disertacija Opis: V doktorski disertaciji predstavimo nov algoritem za klasifikacijo vegetacije v podatkih LiDAR. Klasifikacijski postopek povzamemo z dvema korakoma: analiza porazdelitve točk ter analiza njihovega konteksta. Poglavitna značilnost točk vegetacije je namreč statistično visoka razpršenost višin, zato jih lahko učinkovito razpoznamo v odvisnosti od napak pri prileganju ravnin. Klasifikacijo dodatno izboljšamo z uvedbo treh kontekstnih filtrov, ki obravnavajo povezane objekte (na primer zidove, dimnike, balkone), razraščeno vegetacijo in majhne objekte (na primer avtomobile, ograje, kipe). Pokazali smo, da lahko s predlaganim algoritmom vegetacijo razpoznamo neodvisno od tipa vegetacije (listavci in iglavci), okolja (gorsko, gozdnato, urbano) in nivoja olistanosti. V postopku validacije algoritma smo namreč v povrečju dosegli 97,9% rezultat F1 v neurbanih območjih in 91% v urbanih, ki iz vidika težavnosti klasifikacije veljajo za zahtevnejša. Pri klasifikaciji uporabljamo samo geometrijske podatke oblaka točk, kar predstavlja prednost algoritma pred drugimi, katerih uspešnost je v veliki meri odvisna od lastnosti, kot so visoka gostota točk in zanesljivost (ali prisotnost) drugih informacij. Analiza treh vhodnih parametrov je prav tako pokazala, da so le-ti stabilni in robustni. Predlagani algoritem zato omogoča uporabniško interakcijo ter nadzor razmerja celovitosti in pravilnosti klasifikacije.
Ključne besede: algoritem, daljinsko zaznavanje, LiDAR, matematična morfologija, prileganje površij, klasifikacija vegetacije
Objavljeno v DKUM: 04.04.2017; Ogledov: 1819; Prenosov: 302
Celotno besedilo (11,60 MB) |
