SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Potencialni vpliv fragmentacije habitata na viabilnost osebkov na primeru votlega petelinčka Corydalis cava, (L.) Schweigger & Koerte; Fumariaceae
Andreja Kosi, 2013, magistrsko delo

Opis: Namen naše raziskave je bil s pomočjo vzorčenja in proučevanja nekaterih enostavnih morfološko-funkcionalnih parametrov (višina rastlin, masa semen, število semen na plod, število plodov na rastlino) na primerkih vrste C. cava na treh geografsko različnih območjih (UZ Maribor, Spodnji Duplek, Pavlovci) pokazati negativni vpliv fragmentacije habitatov in populacij na te morfometrične parametre. S tem smo nakazali na zmanjšano viabilnost primerkov kot posledico fragmentacije. V raziskavo smo vključili popise, ki smo jih naredili leta 2006. Takrat je bilo na območju UZ Maribor najdenih 60 poligonov z vrsto C. cava. Na 3 poligonih so bila najdena rastišča tako belih kot tudi vijoličnocvetnih predstavnikov, na preostalih 57 poligonih pa le vijoličnocvetni predstavniki vrste. Na podlagi opravljenih popisov območja UZ Maribor smo ugotovili 6,7 % izgubo habitata vrste C. cava v le štirih letih. Ugotovili smo, da je število cvetočih osebkov C. cava v habitatnih fragmentih znotraj UZ Maribor odvisno od površine fragmenta. Število plodov na rastlino in masa semen kot najenostavnejša reproduktivna znaka izražata manjše vrednosti v maloštevilnih populacijah. Ugotovili smo, da se belocvetni primerki pojavljajo le znotraj velikih površin in da jih na manjših fragmentiranih površinah ni zaslediti. S tem sklepamo na negativni vpliv genetskega zdrsa ter na dolgoročno zmanjšanje variabilnosti v populaciji. Višina rastlin je v upadu pri obeh barvah. V upadu je tako število plodov na rastlino kot tudi število semen na plod, kar izraziteje velja za vijoličnocvetne primerke vrste. Tehtanje semen je pokazalo porast mase semen, kar je edini znak, v katerem je zazanati povišanje vrednosti na fragmentirani lokaciji v Spodnjem Dupleku.
Ključne besede: fragmentacija habitata, inbriding, genetski drift, morfološko-funkcionalne poteze, rastlin, genetska variabilnost, Corydalis cava, metoda vzorčenja in morfometrije, Slovenija (UZ Maribor, Spodnji Duplek, Pavlovci)
Objavljeno: 11.09.2013; Ogledov: 1274; Prenosov: 85
.pdf Polno besedilo (2,44 MB)

3.
Vpliv košnje na vrstno in funkcionalno sestavo mezotrofnih nižinskih travnikov
Aleksandra Kneževič, 2015, magistrsko delo

Opis: AI Polnaravni ekstenzivno gojeni travniki predstavljajo vrstno najbogatejše habitate v zahodnih, severnih in osrednjih predelih Evrope. Zaradi spremembe rabe teh travnikov (zlasti intenzifikacije in opuščanja) v zadnjih desetletjih in posledičnega spreminjanja sestave rastlinskih vrst sodijo med najbolj ogrožene tipe habitatov tako v Sloveniji kot tudi drugod po Evropi. V magistrski nalogi smo želeli ugotoviti, s kakšnim režimom košnje (oz. s kolikšno pogostnostjo košnje) ohranjamo značilno vrstno in funkcionalno sestavo vrstno bogatega mezotrofnega nižinskega travnika. Raziskava temelji na florističnih popisih in proučevanju 18-ih morfološko-funkcionalnih potez (MFP) rastlin.
Ključne besede: frekvenca košnje, motnja, travniki, morfološko-funkcionalne poteze rastlin
Objavljeno: 14.04.2015; Ogledov: 448; Prenosov: 105
.pdf Polno besedilo (2,07 MB)

4.
Fenotipska plastičnost znotraj populacij in med njimi na primeru avstrijskega gadnjaka ( Scorzonera austriaca , Cichoriaceae)
Mateja Koprivc Polutnik, 2016, magistrsko delo

Opis: Namen našega raziskovalnega dela je bil raziskati in pojasniti fenotipsko plastičnost avstrijskega gadnjaka Scorzonera austriaca znotraj populacij na Nanosu in dveh disjunktnih manjših populacijah izven jedra razširjenosti, na Boču in v bližini avstrijskega Gradca. Fenotipsko plastičnost testnih rastlin smo raziskovali na podlagi meritev morfološko-funkcionalnih potez in ekofizioloških meritev, ki so obsegale meritve fotokemične učinkovitosti rastlin – fluorescenco klorofila in vsebnost klorofila v listih ter meritve reproduktivnih znakov. Preko teh parametrov smo spremljali, ali sta izolirani populaciji zaradi fragmentiranosti habitata podvrženi genetskemu zdrsu in inbreedingu ter ali se izoliranost populacije in manj ogodne okoljske razmere (višja nadmorska višina) odražajo na fenotipski plastičnosti. Merjeni parametri so pokazali, da variabilnost fenotipske plastičnosti osebkov vzorčne populacije na Nanosu upada premosorazmerno z višanjem nadmorske višine. Fenotipska plastičnost vegetativnih delov na višjih nadmorskih višinah je v centru uspevanja manjša zaradi okoljskega stresa (ostrejši, za rastlino manj ugodni abiotski dejavniki). Prav tako smo znake zmanjšane fenotipske plastičnosti zasledili pri populaciji na Boču, ki je najverjetneje posledica fragmentacije habitata oziroma populacije. Visoko fenotipsko plastičnosti pa smo v nasprotju s pričakovanji zasledili pri izolirani populaciji avstrijskega Gradca, kar govori, da so rastline kljub izolirani populaciji še vedno verjetno dovolj genetsko variabilne. Z meritvami fluorescence klorofila smo zasledili zmanjšane vrednosti splošne učinkovitosti rastlin ter nižje vrednosti zelenega barvila pri vzorčnih populacijah Nanosa na višji nadmorski višini in disjunkcijah pri populaciji na Boču. Rezultati so za rastline z Boča in z višjih nadmorskih višin na Nanosu pokazali značilno nižje število cvetočih osebkov in manjše število semen. Za njih je torej značilno, da izkazujejo nižji fitnes in s tem nižji reproduktivni uspeh.
Ključne besede: Scorzonera austriaca, fenotipska plastičnost, fragmentacija habitata, okoljski stres, genetski stres, morfološko-funkcionalne poteze, fotosintetska učinkovitost
Objavljeno: 16.09.2016; Ogledov: 298; Prenosov: 35
.pdf Polno besedilo (3,70 MB)

5.
Ekstenzivno gojena travišča na južnem pobočju Donačke gore (SV Slovenija)
Tamara Verginelčić, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo na južnem pobočju Donačke gore poiskali še obstoječe ekstenzivno gojene polsuhe travnike in popisali seznam rastlinskih vrst. Namen je bil ugotoviti: i) kakšni so deleži rastlinskih vrst na teh travnikih glede na izbrane morfološko-funkcionalne poteze in ii) pripraviti učni list za predmet Naravoslovje, ki bo primeren za uporabo v 6.r. osnovne šole.
Ključne besede: Ekstenzivno gojeni travniki, C-S-R ekološke strategije, Donačka gora, Ellenbergovi indeksi, morfološko-funkcionalne poteze
Objavljeno: 15.11.2016; Ogledov: 342; Prenosov: 16
.pdf Polno besedilo (2,53 MB)

6.
Ugotavljanje okusnosti listov na primeru modelnega herbivora
Nina Greiner, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo raziskovali morfološko-funkcionalno potezo (MFP), in sicer okusnost listov na primeru modelnega herbivora. Naša raziskava je bila osnovana na 600 rastlinskih vzorcih, ki so zajemali kulturne in travniške rastline. Kot modelni herbivor smo izbrali rdečega lazarja (Arion rufus L.). Prvotno smo primerjali testne vzorce vseh rastlinskih vrst z njihovimi kontrolami. Ugotovili smo, da so herbivori najmanj objedali liste rastlinskih vrst Rubis idaeus L., Melissa officinalis L. in Cucumis sativus L., najpogosteje pa so se prehranjevali z listi vrst Taraxacum officinale L. in Erigeron annuus L.. V skladu z našimi predvidevanji so herbivori najmanj objedli liste rastlin s prisotnostjo sekundarnih sprememb celične stene, epidermalnimi tvorbami ter nizko hranilno vrednostjo. V nasprotju z našimi pričakovanji pa prisotnost sekundarnih metabolitov v listih ni imela vpliva na sam izbor herbivora. V naši raziskavi smo tudi ugotovili, da se modelni herbivor raje prehranjuje z izbranimi travniškimi rastlinskimi vrstami kot pa s kulturnimi.
Ključne besede: Morfološko-funkcionalne poteze (MFP), rdeči lazar (Arion rufus), travniške rastline, kulturne rastline
Objavljeno: 11.11.2016; Ogledov: 154; Prenosov: 17
.pdf Polno besedilo (1,57 MB)

7.
Povezanost morfoloških potez s potencialnimi alelopatskimi učinki kobulnic (Apiaceae)
Alenka Mujdrica Rožman, 2016, magistrsko delo

Opis: Zaradi bogate zastopanosti evolucijsko zaokrožene in izredno divergirane skupine kobulnic na stičišču Srednje Evrope, Dinaridov in Alp ter Sredozemlja (Slovenija) smo se odločili poiskati povezavo med funkcionalnimi tipi in ekološkimi strategijami (izmerjenimi na osnovi morfološko-funkcionalnih potez) ter alelopatskim potencialom. Raziskava temelji na 41 izbranih vrstah kobulnic in proučevanju 13 morfološko-funkcionalnih potez teh rastlin in njihovimi alelopatskimi potenciali. Vzorčenje rastlin je potekalo na območju celotne Slovenije. Rezultati kažejo, da so izbrane kobulnice povečini hemikriptofiti (82,9 %), trajnice (73,2 %), prevladuje listnato ozelenelo steblo (92,6 %), so brez pritlik (85,3 %), povečini niso dlakave (60,9 %), največ jih zacveti v juniju (36,5 %) in juliju (46,3%) in večina konča cvetenje avgusta (51,2 %). V povprečju cvetijo 2 (39 %) ali 4 (34,1 %) mesece. Povprečne vrednosti SLA kažejo trend zviševanja z višino kobulnic. Povprečne vrednosti LDMC pokažejo trend zniževanja vrednosti LDMC z višanjem višine izbranih kobulnic. Korelacija pri visokih, srednje visokih in nizkih kobulnicah med vrednostjo LDMC in SLA kaže podoben trend nižanja vrednosti LDMC z naraščanjem vrednosti SLA. Rastlinskim vrstam smo določili 5 od 19 funkcionalnih tipov CSR- strategij: CR (39 %), C/CR (37 %), C (17 %) SC in S/SC v sledeh. Na osnovi naše raziskave lahko povzamemo, da imajo visoke kobulnice (120–180 cm) z velikimi listi C/CR-, CR- ali C- strategijo in potencialni alelopatski učinek. Nizke kobulnice (30–80 cm) z majhno listno povšino imajo CR- in CS- strategijo. Za te rastline ne moremo trditi, da nimajo potencialnega alelopatskega učinka. Alelopatski testi vodotopnih in hlapljivih substanc so pokazali, da imajo kobulnice povečini alelopatske učinke. Kobulnica Bupleurum veronense je edina, kateri nismo dokazali alelopatskih učinkovin. Potencialni alelopatski učinek pri kobulnicah lahko povežemo z odvisnostjo od višine rastlin, njihovo življenjsko obliko in življenjskim ciklom. Na zaviranje rasti drugih rastlin najbolj vplivajo kobulnice, ki so CR- strategi.
Ključne besede: kobulnice, morfološko-funkcionalne poteze rastlin, CSR-strategije, alelopatija
Objavljeno: 16.09.2016; Ogledov: 285; Prenosov: 24
.pdf Polno besedilo (2,15 MB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici