| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 13
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Funkcionalne poteze rastlin mikrohabitatov z vrsto čmrljeliko mačje uho (Ophrys holosericea (Burm. f.) Greuter) v sestojih polnaravnih suhih travišč v Halozah
Valentina Žganec, 2021, magistrsko delo

Opis: V okviru magistrske naloge smo ugotavljali, kakšne so morfološko funkcionalne poteze (MFP) rastlinskih vrst, ki sobivajo v mikrohabitatih z vrstama čmrljeliko mačje uho (Ophrys holosericea) in čopasto grebenušo (Polygala comosa) v sestojih ekstenzivnih suhih travišč v Halozah. Na izbranem travniku smo določili 30 popisnih ploskvic velikosti 1 m², kjer so v središču uspevali osebki vrste čmrljeliko mačje uho (Ophrys holosericea) in naslednjih 30 popisnih ploskvic velikosti 1 m², kjer so v središču uspevali osebki vrste čopasta grebenuša (Polygala comosa), hkrati pa na njih ni bilo vrste Ophrys holosericea. Na vsaki ploskvici smo popisali rastlinske vrste na dveh razdaljah od središča osebkov vrst Ophrys holosericea in Polygala comosa (do 20 cm in med 20 do 40 cm). Za vse rastlinske vrste ugotovljene na ploskvicah in na celotnem travniku (N = 87), smo analizirali in primerjali izbrane MFP (rastna oblika, višina rastline, CSR strategija, specifična listna površina (SLA), vsebnost suhe snovi lista (LDMC), začetek, konec in dolžina cvetenja) in Ellenbergove indekse (svetloba, vlažnost, preskrbljenost tal z dušikom). Za ugotovitev podobnosti in raznolikosti v floristični sestavi med ploskvicami z vrsto Ophrys holosericea in z vrsto Polygala comosa smo uporabili multivariatne analize. Ugotovili smo izrazito višjo raznolikost vrst mikrohabitatov z vrsto Ophrys holosericea. Na osnovi multivariatne analize (DCA analize) smo dokazali, da obstajajo značilne razlike v floristični sestavi obeh mikrohabitatov. Na osnovi analize MFP lahko sklepamo, da so razmere v mikrohabitatih z vrsto čmrljeliko mačje uho bolj heterogene, kar pripisujemo pogostejšim vrzelim (gola tla) v vegetaciji na teh površinah, ki nastanejo kot posledica občasnih izrazitejših motenj. Na teh ploskvah so pogosteje prisotne enoletnice in plevelne vrste oz. ruderalke, ki imajo višje vrednosti SLA ter nižje vrednosti LDMC. Na podlagi CSR primarnih strategij smo ugotovili, da v mikrohabitatih s proučevanima vrstama sobivajo vrste, ki imajo v primerjavi z vrstami celotne travniške rastlinske združbe v povprečju manj izraženo kompeticijo ter bolj poudarjeno stres toleratorsko in ruderalno komponento. Vrsta Polygala comosa, ki sodi v S/SC tip, ima v svoji okolici v povprečju vrste z nekoliko bolj izraženo stres toleratorsko strategijo kot Ophrys holosericea, ki predstavlja R/CR tip, pa ima v svoji okolici vrste, z nekoliko bolj izraženo ruderalno strategijo. S primerjavo Ellenbergovih indeksov smo ugotovili, da so rastlinske vrste, ki se nahajajo v bližnji okolici vrst Ophrys holosericea in Polygala comosa, v povprečju polsončne do sončne vrste, ki uspevajo na območju med suhimi in svežimi tlemi. Med vrstami, ki sobivajo s čmrljelikim mačjim ušesom, so tudi takšne, ki imajo bistveno večjo potrebo po hranilih v primerjavi z vrstami, ki rastejo v bližini čopaste grebenuše. Tako tudi Ellenbergovi indeksi potrjujejo ugotovitev, da so mikrohabitati z vrsto Ophyrs holosericea podvrženi pogostejšim motnjam, ki omogočijo pojav vrst motenih rastišč z ruderalno strategijo.
Ključne besede: rastlinske vrste, Ophrys holosericea, Polygala comosa, multivariatna analiza, morfološko funkcionalne poteze, CSR strategija, Ellenbergovi indeksi
Objavljeno: 09.08.2021; Ogledov: 134; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (1,80 MB)

2.
Funkcionalne poteze rastlinskih vrst s prehodno prisotnostjo v vegetaciji vrstno bogatih travišč
Ana Munda, 2021, magistrsko delo

Opis: Da bi lahko razumeli, kakšne so posledice izgube vrst v ekosistemu, moramo poznati kakšna je vloga posamezne vrste znotraj ekosistema. Eden izmed pristopov pri ugotavljanju vloge vrste v okolju je tudi model DST klasifikacije, ki smo ga uporabili v naši raziskavi. Temelji na razvrstitvi rastlinskih vrst v vegetaciji med dominantne, podrejene ali prehodne vrste, in sicer glede na njihovo relativno celokupno pokrovnost in stalnost. Prednostne vrste predstavljajo zelo majhen delež biomase v določenem habitatu, hkrati pa s poznavanjem njihovih morfološko funkcionalni potez (MFP) lahko napovedujemo, katere med njimi bodo v vegetaciji postale podrejene ali celo dominantne, v primeru, da pride do sprememb določenega okoljskega dejavnika, intenzitete motnje in/ali stresa ipd. Namen naše raziskave je bil analizirati in primerjati prehodne vrste v dveh asociacijah polnaravnih ekstenzivnih travišč: asociacije Onobrychido viciifolia-Brometeum in asociacije Scabioso hladnikianae-Caricetum humilis. Prehodnim rastlinskim vrstam smo določili prednosti habitat, indikatorske vrednosti po Ellenbergu in 13 MFP. Podatke smo analizirali z različnimi uni- in multivariatnimi metodami. Ugotovili smo, da se prehodne vrste obeh asociacij razlikujejo v naslednjih MFP: življenjski obliki, obliki rasti, višini rastlin, tipih vegetativnega razmnoževanja, vrednostih LDMC, SLA ter CSR strategijah. Razlike v lastnostnih prehodnih vrst asociacij lahko razložimo z razlikami v stičnih habitatih travišč asociacije, od koder te vrste izvirajo. Prehodne vrste obeh asociacij imajo najbolj poudarjeno kompeticijsko (C) strategijo, razlikujejo pa se v kombinaciji vpliva stresa in motnje. Iz tega lahko sklepamo, da bi se v obeh asociacijah ob spremembah, ki bi izboljšale rastne razmere (zmanjšanje motnje in/ali stresa), povečala številnost in pokrovnost tistim vrstam, ki imajo poudarjeno C – strategijo. Rezultati naše raziskave predstavljajo pomembno osnovo za morebitne prihodnje raziskave, v katerih bi povezovali specifične spremembe okolja s spremembami floristične in funkcionalne sestave obravnavanih tipov traviščne vegetacije.
Ključne besede: polnaravna suha travišča, DST klasifikacija, morfološko-funkcionalne poteze, CSR strategije rastlin
Objavljeno: 01.04.2021; Ogledov: 210; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (2,73 MB)

3.
Primerjava funkcionalnih potez dominantnih, podrejenih in prehodnih vrst v suhih traviščih na silikatih (Pohorje, SV Slovenija)
Zarja Platovšek, 2020, magistrsko delo

Opis: Vrstno bogata travišča s prevladujočim volkom (Nardus stricta) oz. volkovja predstavljajo Natura 2000 habitatni tip 6230*. V Sloveniji so volkovja prisotna na nezasenčenih rastiščih na silikatni geološki podlagi od nižin do alpinskega pasu. Med drugim uspevajo nad antropogeno znižano gozdno mejo na ovršnih predelih Pohorja (SV Slovenija), kjer smo opravljali našo raziskavo. V okviru magistrskega dela smo na izbranih traviščih v okolici turističnega centra Rogla izvajali popise travniške vegetacije v popisnih ploskvicah velikosti 25 in 50 m2. Del popisov smo vzeli tudi iz baze fitocenoloških popisov Katedre za geobotaniko (FNM UM). Skupno smo analizirali 83 rastlinskih vrst, ki so bile določene v 58 popisih. Popisane vrste smo z uporabo modela DST (angl. Dominants, Subordinates, Transients) najprej razvrstili glede na njihovo obilnost v eno izmed treh skupin, in sicer smo jih definirali kot dominantne (angl. Dominants, 3 vrste), podrejene (angl. Subordinates, 18 vrst) ali prehodne vrste (angl. Transients, 62 vrst). Nato smo primerjali odstotke vrst v vseh treh skupinah, določili in primerjali smo njihove morfološko-funkcionalne poteze (MFP), CSR strategijo po Grime-u, Ellenbergove indekse in prednostni habitat. Z analizo MFP smo ugotovili, da imajo vse dominantne vrste šopasto rast, medtem ko med podrejenimi in prehodnimi vrstami prevladujejo rastline z listnato ozelenelim steblom. Dominantne vrste so imele v primerjavi s podrejenimi in prehodnimi v povprečju višje vrednosti za specifično listno površino (SLA) in vsebnost suhe snovi v listih (LDMC) ter izraženo krajše obdobje cvetenja. V nasprotju s podrejenimi in prehodnimi vrstami, dominantne vrste v povprečju zacvetijo kasneje v vegetacijski sezoni (junij). V povprečju so tudi nekoliko višje rasti kot podrejene vrste, za razliko od podrejenih in prehodnih vrst, kjer prevladujejo kompetitorji in ruderalke, pa imajo bolj izraženo stres toleratorsko strategijo, s čimer smo tudi potrdili našo hipotezo. S primerjavo prednostnih habitatov smo ugotovili, da ima največ podrejenih in prehodnih vrst prednostni habitat suha travišča na kislih tleh. S tem smo ovrgli hipotezo, s katero smo predvidevali, da bosta med podrejenimi vrstami največja odstotka vrst, katerih prednostni habitati so mezotrofni in evtrofni travniki ter gozdni habitati. Na podlagi analize Ellenbergovih indeksov smo ugotovili, da imajo vse tri skupine vrst (dominantne, podrejene, prehodne) podobne vrednosti za izbrane okoljske spremenljivke. Prevladujejo vrste zmerno toplih polsončnih do sončnih rastišč, ki uspevajo na svežih, kislih in s hranili slabo založenih tleh. Razlike med dominantnimi, podrejenimi in prehodnimi vrstami se pojavljajo predvsem v razponu Ellenbergovih indeksov, ki je največji pri prehodnih vrstah, kjer najdemo tudi vrste za raziskovalno območje netipičnih in ekstremnih habitatov. V okviru magistrske naloge smo poleg vegetacijskih popisov travišč na isti lokaciji zbrali tudi popise navadne arnike (Arnica montana). Skupno smo v popisnih ploskvicah velikosti 0,25 m2 analizirali 50 popisov. Iz izsledkov raziskave sklepamo, da ponovna vzpostavitev pašništva nima negativnega vpliva na populacijo navadne arnike na preučevanih traviščih, saj smo v povprečju v posamezni popisni ploskvici zabeležili skoraj 16 osebkov. Ker nam analize lastnosti dominantnih, podrejenih in prehodnih rastlinskih vrst v vegetaciji pomagajo pri razumevanju vloge vrst v ekosistemu, je takšno znanje v času intenzivnega spreminjanja kmetijske rabe ključno za načrtovanje učinkovitih naravovarstvenih smernic za ohranjanje tega habitatnega tipa, ki ima zaradi svoje redkosti in ogroženosti visoko naravovarstveno vrednost.
Ključne besede: suha travišča, dominantne, podrejene in prehodne vrste, morfološko-funkcionalne poteze, Ellenbergovi indeksi, prednostni habitat, navadna arnika (Arnica montana)
Objavljeno: 23.03.2021; Ogledov: 171; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (3,76 MB)

4.
Razlike v morfološko-funkcionalnih tipih in funkcionalni pestrosti pol-naravnega travnika glede na pogostost košnje
Teja Vrbek, 2020, magistrsko delo

Opis: V raziskavi smo ugotavljali razlike v morfološko-funkcionalnih potezah in funkcionalni pestrosti pol-naravnega travnika asociacije Ranunculo repentis-Alopecuretum pratensis glede na pogostost košnje. To so srednjeevropski mezotrofni do evtrofni gojeni nižinski travniki (šifra habitatnega tipa: Physis 38.22; Natura 6510). Ti travniki so med vrstno bogatejšimi habitati v Evropi in so s kmetijskega stališča pomembni predvsem kot vir krme za živino. Naša raziskava temelji na podatkih, ki so bili zbrani na trajnih popisnih ploskvah pol-naravnega travnika, ki ga vse od leta 1995 vodijo na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru. Poskus je zasnovan po metodi naključnih blokov v štirih ponovitvah s šestimi različnimi režimi košnje. V analizo smo vključili 63 rastlinskih vrst, 31 vegetacijskih popisov in 52 morfološko-funkcionalnih potez. Določitev morfološko-funkcionalnih tipov za popisane rastline smo izvedli s klastrsko analizo. Za ugotavljanje vpliva košnje na morfološko-funkcionalne poteze in funkcionalno pestrost smo uporabili PCA analizo. Določili smo 5 morfološko-funkcionalnih tipov rastlin. Potrdili smo hipotezo, da je različna pogostnost košnje posameznih popisnih ploskev spremenila zastopanost in razmerje posameznih morfološko-funkcionalnih potez rastlin v primerjavi z izhodiščnim ekstenzivnim travnikom. V raziskavi smo delno potrdili tudi hipotezo, da bo največja funkcionalna pestrost na popisnih ploskvah z najmanj pogosto košnjo. To je veljalo predvsem za poteze, ki so v močni povezavi s kompeticijsko strategijo rastlin, kakršna je tudi višina rastline.
Ključne besede: vegetacija, travišča, morfološko-funkcionalne poteze, košnja, funkcionalna pestrost
Objavljeno: 02.03.2020; Ogledov: 496; Prenosov: 74
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

5.
Primerjava floristične sestave in fenofaze cvetenja za vrste ekstenzivnega in intenzivnega mezotrofnega nižinskega travnika
Polona Avguštin, 2020, magistrsko delo

Opis: Ekstenzivna travišča so vrstno bogati habitati, ki so v Evropi in drugod po svetu močno ogroženi zaradi intenzivnega upravljanja ali opuščanja kmetijske rabe. V naši raziskavi smo ugotavljali razlike v vrstni sestavi in pestrosti mezotrofnih nižinskih travnikov (Natura 2000 – habitatni tip s kodo 6510), ki jih vzdržujejo z različno kmetijsko rabo. Na izbranih traviščih smo vzorčili 18 vegetacijskih popisov, od tega 12 na ekstenzivnem in 6 na intenzivnem travniku. Skupaj smo popisali 78 rastlinskih vrst in jim določili 10 morfološko-funkcionalnih potez (MFP) ter 18 tipov CSR-strategij. Ugotovili smo, da je vrstna pestrost, izražena v številu vrst na m2, višja na ekstenzivnem travniku (28,8 ± 3,4; N = 12) v primerjavi z intenzivnim (20,2 ± 2,3; N = 6). Travnika se razlikujeta tudi po vrstni sestavi, saj je od 78 vrst 38 oziroma 48,7 % takšnih, ki so se pojavljale le na ekstenzivnem travniku, in 11 vrst oziroma 14,1 % takšnih, ki so se pojavljale le na intenzivnem travniku. Razlike so se pojavljale tudi v MFP, saj so bile na intenzivnem travniku v večjem deležu prisotne enoletnice, terofiti, rastline s šopastjo rastjo, z nižjimi vrednostmi LDMC in višjimi vrednostmi SLA. Na ekstenzivnem travniku so prevladovale trajnice, rastline z listnato ozelenelim steblom, s prevladujočimi skleromofnimi listi, z višjimi vrednostmi LDMC in nižjimi vrednostmi SLA. Hkrati smo ugotovili razlike med ekstenzivnim in intenzivnim travnikom v fenofazah cvetenja. Na intenzivnem travniku je bil na višku vegetacijske sezone večji delež rastlin z belimi in rumenimi barvami cvetov, na ekstenzivnem pa večji delež različnih odtenkov rožnate barve. Na osnovi naše raziskave lahko potrdimo zaključke podobnih študij, da intenzivna raba negativno vpliva na vrstno sestavo in vrstno pestrost (izraženo v številu vrst na m2) trajnih travišč.
Ključne besede: ekstenzivna travišča, intenzivna travišča, morfološko-funkcionalne poteze, vrstna sestava, fenofaze cvetenja.
Objavljeno: 18.02.2020; Ogledov: 558; Prenosov: 101
.pdf Celotno besedilo (2,92 MB)

6.
Vpliv paše divjadi v oborah na vrstno pestrost in sestavo travišč asociacije Onobrychido viciifoliae-brometum (zveza Mesobromion)
Ema Jevšnik, 2019, magistrsko delo

Opis: Polnaravna suha travišča asociacije Onobrychido viciifoliae-Brometum uvrščamo v Natura 2000 habitatni tip 6210 (*). V Sloveniji se pojavljajo na sončnih legah gričevnatih pokrajin, kot so Haloze ̶ naše raziskovano območje. Precejšen delež teh travišč, ki so jih v preteklosti kosili ali pa izvajali kombinirano košnjo in jesensko pašo, so v zadnjem desetletju spremenili v trajne pašnike, pasejo pa zelo različne vrste živali, poleg govedi najpogosteje še ovce, konje, koze, osle in različno divjad. Raziskav in podatkov o tem, kakšen vpliv imajo drugačni načini rabe (npr. celoletna paša) na ta travišča nimamo, zato smo v naši raziskavi želeli ugotoviti vpliv paše divjadi (damjakov) na vrstno sestavo, pestrost in funkcionalno sestavo polnaravnih suhih travišč. Na izbranih travniških poligonih smo zbrali skupaj 100 vegetacijskih popisov, od tega 54 na pašniku in 46 na travnikih s tradicionalno rabo (košnjo). Skupaj smo popisali 129 rastlinskih vrst, za katere smo zbrali tudi podatke o 38 morfološko funkcionalnih potezah (MFP) in 19 strategijah po modelu CSR. Podatke smo analizirali z različnimi uni- in multivariatnimi analizami. Ugotavljali smo razlike med sestavo in vrstno pestrostjo travišč, MFP, parametri vrstne pestrosti, Ellenbergovimi indeksi in CSR strategijami. Ugotovili smo, da se vrstna pestrost (povprečno število vrst na popisno ploskev 0,25 m2) na travniku (11,05 ± 2,8) in na pašniku (12,12 ± 2,5) sicer značilno ne razlikujeta, pri tem pa so se pokazale značilne razlike v floristični sestavi, saj so se na pašniku, med drugimi, pojavile številne plevelne vrste, ki jih na travniku ne najdemo. Razlike so se pojavile tudi v MFP, kjer smo dokazali, da so bile na pašniku v večjem deležu prisotne enoletnice in ruderalke, stres toleratorji, rastline, ki dalj časa cvetijo in imajo višjo vrednost specifične listne površine. Na košenih travnikih je bilo prisotnih več trajnic in kompetitorjev, rastline začnejo bolj zgodaj cveteti, so višje, večji je delež pol-rozetastih vrst in rastline imajo višjo vrednost suhe snovi listov. Hkrati smo ugotovili razlike med pašnikom in travnikom glede na vrednosti Ellenbergovega indeksa za vlago (F) in količino dušika v tleh (N), kjer so bile višje povprečne vrednosti na pašniku. To razlagamo s procesom evtrofikacije in ustvarjanjem bolj mezotrofnih razmer zaradi izločkov pašnih živali. Na osnovi izsledkov naše raziskave lahko zaključimo, da paša divjadi ni primerna kmetijska raba za ohranjanje ugodnega stanja travišča Natura 2000 habitatnega tipa 6210 (*) na območju Haloz, saj povzroča značilne negativne spremembe v njihovi vrstni sestavi, predvsem zaradi pojavljanja nezaželenih plevelnih in/ali ruderalnih vrst.
Ključne besede: polnaravna suha travišča, paša, damjak (Dama dama), vrstna sestava, CSR strategije rastlin, morfološko funkcionalne poteze, multivariatne analize, kmetijska raba travišč, Natura 2000
Objavljeno: 15.03.2019; Ogledov: 858; Prenosov: 207
.pdf Celotno besedilo (2,76 MB)

7.
Ekstenzivno gojena travišča na južnem pobočju Donačke gore (SV Slovenija)
Tamara Verginelčić, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo na južnem pobočju Donačke gore poiskali še obstoječe ekstenzivno gojene polsuhe travnike in popisali seznam rastlinskih vrst. Namen je bil ugotoviti: i) kakšni so deleži rastlinskih vrst na teh travnikih glede na izbrane morfološko-funkcionalne poteze in ii) pripraviti učni list za predmet Naravoslovje, ki bo primeren za uporabo v 6.r. osnovne šole.
Ključne besede: Ekstenzivno gojeni travniki, C-S-R ekološke strategije, Donačka gora, Ellenbergovi indeksi, morfološko-funkcionalne poteze
Objavljeno: 15.11.2016; Ogledov: 1388; Prenosov: 112
.pdf Celotno besedilo (2,53 MB)

8.
Ugotavljanje okusnosti listov na primeru modelnega herbivora
Nina Greiner, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo raziskovali morfološko-funkcionalno potezo (MFP), in sicer okusnost listov na primeru modelnega herbivora. Naša raziskava je bila osnovana na 600 rastlinskih vzorcih, ki so zajemali kulturne in travniške rastline. Kot modelni herbivor smo izbrali rdečega lazarja (Arion rufus L.). Prvotno smo primerjali testne vzorce vseh rastlinskih vrst z njihovimi kontrolami. Ugotovili smo, da so herbivori najmanj objedali liste rastlinskih vrst Rubis idaeus L., Melissa officinalis L. in Cucumis sativus L., najpogosteje pa so se prehranjevali z listi vrst Taraxacum officinale L. in Erigeron annuus L.. V skladu z našimi predvidevanji so herbivori najmanj objedli liste rastlin s prisotnostjo sekundarnih sprememb celične stene, epidermalnimi tvorbami ter nizko hranilno vrednostjo. V nasprotju z našimi pričakovanji pa prisotnost sekundarnih metabolitov v listih ni imela vpliva na sam izbor herbivora. V naši raziskavi smo tudi ugotovili, da se modelni herbivor raje prehranjuje z izbranimi travniškimi rastlinskimi vrstami kot pa s kulturnimi.
Ključne besede: Morfološko-funkcionalne poteze (MFP), rdeči lazar (Arion rufus), travniške rastline, kulturne rastline
Objavljeno: 11.11.2016; Ogledov: 782; Prenosov: 93
.pdf Celotno besedilo (1,57 MB)

9.
Fenotipska plastičnost znotraj populacij in med njimi na primeru avstrijskega gadnjaka ( Scorzonera austriaca , Cichoriaceae)
Mateja Koprivc Polutnik, 2016, magistrsko delo

Opis: Namen našega raziskovalnega dela je bil raziskati in pojasniti fenotipsko plastičnost avstrijskega gadnjaka Scorzonera austriaca znotraj populacij na Nanosu in dveh disjunktnih manjših populacijah izven jedra razširjenosti, na Boču in v bližini avstrijskega Gradca. Fenotipsko plastičnost testnih rastlin smo raziskovali na podlagi meritev morfološko-funkcionalnih potez in ekofizioloških meritev, ki so obsegale meritve fotokemične učinkovitosti rastlin – fluorescenco klorofila in vsebnost klorofila v listih ter meritve reproduktivnih znakov. Preko teh parametrov smo spremljali, ali sta izolirani populaciji zaradi fragmentiranosti habitata podvrženi genetskemu zdrsu in inbreedingu ter ali se izoliranost populacije in manj ogodne okoljske razmere (višja nadmorska višina) odražajo na fenotipski plastičnosti. Merjeni parametri so pokazali, da variabilnost fenotipske plastičnosti osebkov vzorčne populacije na Nanosu upada premosorazmerno z višanjem nadmorske višine. Fenotipska plastičnost vegetativnih delov na višjih nadmorskih višinah je v centru uspevanja manjša zaradi okoljskega stresa (ostrejši, za rastlino manj ugodni abiotski dejavniki). Prav tako smo znake zmanjšane fenotipske plastičnosti zasledili pri populaciji na Boču, ki je najverjetneje posledica fragmentacije habitata oziroma populacije. Visoko fenotipsko plastičnosti pa smo v nasprotju s pričakovanji zasledili pri izolirani populaciji avstrijskega Gradca, kar govori, da so rastline kljub izolirani populaciji še vedno verjetno dovolj genetsko variabilne. Z meritvami fluorescence klorofila smo zasledili zmanjšane vrednosti splošne učinkovitosti rastlin ter nižje vrednosti zelenega barvila pri vzorčnih populacijah Nanosa na višji nadmorski višini in disjunkcijah pri populaciji na Boču. Rezultati so za rastline z Boča in z višjih nadmorskih višin na Nanosu pokazali značilno nižje število cvetočih osebkov in manjše število semen. Za njih je torej značilno, da izkazujejo nižji fitnes in s tem nižji reproduktivni uspeh.
Ključne besede: Scorzonera austriaca, fenotipska plastičnost, fragmentacija habitata, okoljski stres, genetski stres, morfološko-funkcionalne poteze, fotosintetska učinkovitost
Objavljeno: 16.09.2016; Ogledov: 1595; Prenosov: 119
.pdf Celotno besedilo (3,70 MB)

10.
Povezanost morfoloških potez s potencialnimi alelopatskimi učinki kobulnic (Apiaceae)
Alenka Mujdrica Rožman, 2016, magistrsko delo

Opis: Zaradi bogate zastopanosti evolucijsko zaokrožene in izredno divergirane skupine kobulnic na stičišču Srednje Evrope, Dinaridov in Alp ter Sredozemlja (Slovenija) smo se odločili poiskati povezavo med funkcionalnimi tipi in ekološkimi strategijami (izmerjenimi na osnovi morfološko-funkcionalnih potez) ter alelopatskim potencialom. Raziskava temelji na 41 izbranih vrstah kobulnic in proučevanju 13 morfološko-funkcionalnih potez teh rastlin in njihovimi alelopatskimi potenciali. Vzorčenje rastlin je potekalo na območju celotne Slovenije. Rezultati kažejo, da so izbrane kobulnice povečini hemikriptofiti (82,9 %), trajnice (73,2 %), prevladuje listnato ozelenelo steblo (92,6 %), so brez pritlik (85,3 %), povečini niso dlakave (60,9 %), največ jih zacveti v juniju (36,5 %) in juliju (46,3%) in večina konča cvetenje avgusta (51,2 %). V povprečju cvetijo 2 (39 %) ali 4 (34,1 %) mesece. Povprečne vrednosti SLA kažejo trend zviševanja z višino kobulnic. Povprečne vrednosti LDMC pokažejo trend zniževanja vrednosti LDMC z višanjem višine izbranih kobulnic. Korelacija pri visokih, srednje visokih in nizkih kobulnicah med vrednostjo LDMC in SLA kaže podoben trend nižanja vrednosti LDMC z naraščanjem vrednosti SLA. Rastlinskim vrstam smo določili 5 od 19 funkcionalnih tipov CSR- strategij: CR (39 %), C/CR (37 %), C (17 %) SC in S/SC v sledeh. Na osnovi naše raziskave lahko povzamemo, da imajo visoke kobulnice (120–180 cm) z velikimi listi C/CR-, CR- ali C- strategijo in potencialni alelopatski učinek. Nizke kobulnice (30–80 cm) z majhno listno povšino imajo CR- in CS- strategijo. Za te rastline ne moremo trditi, da nimajo potencialnega alelopatskega učinka. Alelopatski testi vodotopnih in hlapljivih substanc so pokazali, da imajo kobulnice povečini alelopatske učinke. Kobulnica Bupleurum veronense je edina, kateri nismo dokazali alelopatskih učinkovin. Potencialni alelopatski učinek pri kobulnicah lahko povežemo z odvisnostjo od višine rastlin, njihovo življenjsko obliko in življenjskim ciklom. Na zaviranje rasti drugih rastlin najbolj vplivajo kobulnice, ki so CR- strategi.
Ključne besede: kobulnice, morfološko-funkcionalne poteze rastlin, CSR-strategije, alelopatija
Objavljeno: 16.09.2016; Ogledov: 1101; Prenosov: 126
.pdf Celotno besedilo (2,15 MB)

Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici