| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 15
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv oskrbe z dušikom na rast endivije, radiča in kitajskega kapusa
Mojca Kosar, 2009, diplomsko delo

Opis: V poljskih mikroposkusih v letu 2000 in 2001 je bil v Mihovcah na Dravskem polju preučevan vpliv dodanega dušika (0, 60, 120, 180, 240, Nmin in 1000 kg ha-1 (140 kg N ha-1) ENTEC perfekt) na morfološke razlike, pridelek in vsebnost dušika v pridelku pri endiviji sorte Ciarda in radiču sorte Indigo ter v letu 2000 kitajskega kapusa sorte Pe-tsai. Poskusi so bili postavljeni s sedmimi obravnavanji v štirih ponovitvah. Dodani dušik pri endiviji in kitajskem kapusu nima statistično značilnega vpliva na proučevane lastnosti. Pri radiču pa ima statistično značilen vpliv na višino rastline in količino nitratnega dušika v rastlinskem soku. V tržnem pridelku so bile med letoma statistično značilne razlike pri endiviji (v letu 2000 med 19.079 kg ha-1 in 33.182 kg ha-1 ter v letu 2001 med 10.377 kg ha-1 in 15.841 kg ha-1) in radiču (v letu 2000 med 3.364 kg ha-1 in 6.698 kg ha-1 ter v letu 2001 med 1.361 kg ha-1 in 1.928 kg ha-1).
Ključne besede: endivija, radič, kitajski kapus, gnojenje, dušik, Nmin, ENTEC, pridelek, morfološke značilnosti
Objavljeno: 06.04.2009; Ogledov: 2646; Prenosov: 252
.pdf Celotno besedilo (989,15 KB)

2.
ANALIZA MOTORIČNIH SPOSOBNOSTI IN MORFOLOŠKIH ZNAČILNOSTI PET DO ŠEST LET STARIH OTROK ORMOŠKIH VRTCEV
Franja Grof Štumberger, 2009, diplomsko delo

Opis: V svojem diplomskem delu z naslovom Analiza motoričnih sposobnosti in morfoloških značilnosti pet do šest let starih otrok ormoških vrtcev smo skušali prikazati razlike v rezultatih, ki so jih dosegli pri testiranju otroci v starosti od pet do šest let. Otroke smo testirali s pomočjo osmih motoričnih testov (Rajtmajer, 1997), s katerimi smo ugotavljali razvitost ravnotežja, koordinacije, eksplozivno moč, agilnost in vzdržljivost kot funkcionalno sposobnost. Raziskovalni problem so predstavljale razlike med posameznimi starostnimi kategorijami otrok, razlike med spoloma in razlike v motoričnih sposobnostih ter morfoloških značilnostih v obdobju štirih mesecev. Vsa testiranja so bila opravljena v mesecu januarju in maju 2008, v šestih enotah VIZ Ormož. V teoretičnem delu je predstavljen gibalni razvoj otroka. V nadaljevanju so podrobno opisane motorične in funkcionalne sposobnosti predšolskih otrok ter njihove morfološke značilnosti. Na podlagi dobljenih povprečnih rezultatov ugotavljamo, da v povprečju starejši predšolski otroci dosegajo boljše rezultate kot mlajši. Med spoloma ni bilo večjih razlik v povprečnih rezultatih. V obdobju štirih mesecev tudi ni bistvene razlike v motoričnih sposobnostih in morfoloških značilnostih, in sicer ne med dečki in ne med deklicami, kakor tudi ne v starostni razliki. Menimo, da je obdobje štirih mesecev prekratek čas, da bi se ob redni gibalno-športni aktivnosti v vrtcu pokazale bistvene razlike v motoričnih sposobnostih in morfoloških značilnostih pet do šest let starih otrok.
Ključne besede: Ključne besede: motorične sposobnosti, morfološke značilnosti, predšolski otrok, testiranje.
Objavljeno: 22.04.2009; Ogledov: 3652; Prenosov: 952
.pdf Celotno besedilo (369,68 KB)

3.
POVEZANOST MOTORIČNIH SPOSOBNOSTI IN MORFOLOŠKIH ZNAČILNOSTI ŠEST LET STARIH OTROK
Maja Ozmec, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom »Povezanost motoričnih sposobnosti in morfoloških značilnosti šest let starih otrok« smo z rezultati testiranja želeli ugotoviti povezanost motoričnih sposobnosti in morfoloških značilnostih. V teoretičnem delu so predstavljene motorične sposobnosti in morfološke značilnosti šest let starih otrok. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati testiranja 128 otrok prvih razredov sedmih osnovnih šola spodnjega Podravja. Otroke smo testirali z osmimi motoričnimi testi, s katerimi smo ugotavljali ravnotežje, koordinacijo, eksplozivno moč in repetativno moč in te motorične sposobnosti primerjali z njihovimi morfološkimi značilnostmi. Na osnovi povprečnih rezultatov testiranja ugotavljamo, da morfološke značilnosti ne vplivajo na motorične sposobnosti otrok. Ugotavljamo tudi, da so deklice dosegle boljše rezultate od dečkov na testih repetativne moči, dečki pa so dosegli boljše rezultate od deklic na testih koordinacije, ravnotežja in eksplozivne moči.
Ključne besede: motorične sposobnosti, morfološke značilnosti, telesna teža, telesna višina, indeks telesne mase, šest let stari otroci
Objavljeno: 06.07.2009; Ogledov: 2909; Prenosov: 506
.pdf Celotno besedilo (589,32 KB)

4.
ANALIZA MOTORIČNIH SPOSOBNOSTI IN MORFOLOŠKIH ZNAČILNOSTI 5-6 LET STARIH OTROK PTUJSKIH VRTCEV
Nataša Vindiš, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Analiza motoričnih sposobnosti in morfoloških značilnosti 5-6 let starih otrok ptujskih vrtcev, je sestavljeno iz dveh delov, teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu je predstavljen pomen gibalnih dejavnosti otrok, motorične sposobnosti in razvijanje le teh pri predšolskih otrocih, ter morfološke sposobnosti in značilnosti predšolskih otrok. V empiričnem delu smo prikazali razlike v rezultatih motoričnih sposobnosti med dečki in deklicami, glede na sposobnost regulacije energije in sposobnost regulacije gibanja, ter rezultate glede na indeks telesne mase. Otroke smo testirali s pomočjo osmih motoričnih testov, s katerim smo ugotavljali razvitost ravnotežja, koordinacije, agilnost, eksplozivno moč in vzdržljivostno moč. Na osnovi obdelanih rezultatov ugotavljamo, da dečki na testih motoričnih sposobnostih, ki so odgovorne za regulacijo energije, dosegajo boljše rezultate od deklic in da so deklice boljše od dečkov v motoričnih sposobnostih, ki regulirajo gibanja. Dečki z višjim indeksom telesne mase so dosegli slabše rezultate od dečkov z nižjim indeksom telesne mase na testih motoričnih sposobnosti. Med deklicami z višjim in nižjim indeksom telesne mase ni bilo razlik v testiranju motoričnih sposobnosti.
Ključne besede: Ključne besede: predšolski otrok, motorične sposobnosti, morfološke značilnosti, regulacija energije, regulacija gibanja, indeks telesne mase
Objavljeno: 17.11.2009; Ogledov: 3115; Prenosov: 606
.pdf Celotno besedilo (368,74 KB)

5.
PREHRAMBENE NAVADE IN ŠPORTNA AKTIVNOST PREDŠOLSKIH OTROK V RUŠKIH VRTCIH
Simona Celcer, 2010, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil ugotoviti prehrambene navade in športne aktivnosti predšolskih otrok v ruških vrtcih in doma, ter kako izobrazba staršev vpliva na zdrav način življenja njih in njihovih otrok. Podatki so bili pridobljeni z anketiranjem 51 staršev predšolskih otrok v ruških vrtcih. Starši so odgovarjali na vprašanja, povezana s prehrambenimi navadami in športno aktivnostjo. Raziskava je bila osredotočena na spol otrok, njihovo telesno težo in telesno višino ter izobrazbo njihovih staršev. V teoretičnem delu so predstavljeni zdrava prehrana, prehrana za predšolske otroke, najpogostejše motnje hranjenja in njihove posledice, mesečni jedilnik vrtca Ruše, struktura motoričnih sposobnosti otrok, povezava motoričnih sposobnosti in morfoloških značilnosti, vpliv organizirane gibalno-športne dejavnosti na motorični razvoj otrok, organizirane gibalno-športne dejavnosti za predšolske otroke v Rušah in dosedanje raziskave in ugotovitve. Rezultati empiričnega dela kažejo, da ima večina predšolskih otrok v ruških vrtcih normalno telesno težo, da več kot polovica otrok obiskuje organizirano športno dejavnost izven vrtca in da staršem primanjkuje časa za lastno aktivnost.
Ključne besede: Predšolski otrok, prehrana, morfološke značilnosti, gibalna športna dejavnost.
Objavljeno: 06.07.2010; Ogledov: 2840; Prenosov: 216
.pdf Celotno besedilo (455,66 KB)

6.
VLOGA ODRASLIH PRI GIBALNEM RAZVOJU OTROKA
Andreja Ficko, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Vloga odraslih pri gibalnem razvoju otroka smo želeli z rezultati anket ugotoviti vpliv in vlogo odraslih, staršev in vzgojiteljic, na gibalni razvoj otroka. V teoretičnem delu smo predstavili motorične sposobnosti, morfološke značilnosti, naravne oblike gibanja, pomen gibalnih dejavnosti za celostni razvoj, dejavnike otrokovega razvoja ter vlogo vzgojiteljev in vlogo staršev pri motoričnem razvoju otroka. V empiričnem delu smo s pomočjo anketnega vprašalnika za vzgojitelje in anketnega vprašalnika za starše ugotovili, da so mlajši in višje izobraženi starši pogosteje športno aktivni; najpogostejši vzrok za športno neaktivnost staršev skupaj z otrokom je pomanjkanje časa; vključenost otrok v organizirano športno vadbo ni odvisna od športne aktivnosti njihovih staršev; starost vzgojiteljic ne vpliva na pogostost njihovega gibanja v prostem času; tudi športno neaktivne vzgojiteljice se zavedajo pomena gibalnih dejavnosti za otroke; stopnja izobrazbe vzgojiteljic ne vpliva na izvajanje športnih dejavnosti v naravi vsak dan.
Ključne besede: predšolski otrok, motorične sposobnosti, morfološke značilnosti, dejavniki otrokovega razvoja, vloga vzgojitelja, vloga staršev
Objavljeno: 12.07.2010; Ogledov: 2883; Prenosov: 530
.pdf Celotno besedilo (749,98 KB)

7.
VPLIV PREKOMERNEGA GNOJENJA IN SLANIH TAL NA FOTOSINTETSKO UČINKOVITOST LONČNICE TRADESCANTIA FLUMINENSIS
Metka Vidic, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obsega raziskavo, s katero smo želeli ugotoviti posledice povečane koncentracije soli v tleh in posledice prekomernega gnojenja na rastline. Raziskavo smo izvajali v laboratoriju Oddelka za biologijo Fakultete za naravoslovje in matematiko. Za proučevano vrsto smo izbrali vrsto Tradescantia fluminensis. Ker je fotosinteza eden pomembnejših procesov, ki poteka v rastlinah, in je v veliki meri odvisna od zunanjih dejavnikov, smo se odločili, da bomo posledice na rastlinah spremljali z merjenjem maksimalnega kvantnega izkoristka PS II in vsebnosti klorofila v listih (vrednosti SPAD). Meritve smo opravljali dnevno, in sicer med 5. 3. in 10. 4. 2012. Uporabili smo sodobne ekofiziološke naprave, in sicer smo merili maksimalni kvantni izkoristek PS II z napravo Handy PEA (Hansatech, Norfolk, Anglija), vrednosti SPAD pa smo merili z napravo SPAD – 502 (Konica Minolta, Osaka, Japonska). Poleg teh meritev smo tedensko spremljali tudi izbrane morfološke značilnosti proučevanih rastlin. Tako smo merili dolžino celotnega glavnega poganjka, dolžino zadnjega (najmlajšega) internodija, dolžino in širino prvega polno razvitega lista in šteli liste. Pri štetju listov smo razlikovali med zelenimi listi, listi s suho konico, listi s suhim robom in suhimi listi. V raziskavo smo vključili deset klonov rastline vrste Tradescantia fluminensis. Štiri rastline smo izpostavili povečanim koncentracijam soli v tleh, štiri smo izpostavili prekomernemu gnojenju, dve pa sta nama služili kot kontrolni rastlini. Z raziskavo smo prišli do ugotovitev, da oba zunanja dejavnika (tako slanost kot prekomerno gnojenje) negativno vplivata na fotosintetsko učinkovitost rastlin in s tem tudi na njihovo rast. Negativne posledice so se hitreje pokazale pri rastlinah, ki so bile izpostavljene slanosti.
Ključne besede: prekomerno gnojenje, slanost, stres, fluorescenca klorofila, vrednosti SPAD, morfološke značilnosti
Objavljeno: 03.07.2012; Ogledov: 1418; Prenosov: 202
.pdf Celotno besedilo (1,57 MB)

8.
Uporaba sredstev za izboljšanje tal in krepitev rastlin v pridelovanju solate
Simona Rubin, 2012, diplomsko delo

Opis: V zimskem obdobju v letih 2010 in 2011 smo preučevali vpliv sredstev za izboljšanje tal in krepitev rastlin PRPSOL in PRPEBV na solati sorte Complice v zaščitenem prostoru – plastenjaku na kmetiji Weber. Poskus je zasnovan po naključnem blok sistemu s štirimi obravnavanji v štirih ponovitvah. Pobiranje solate smo izvedli v dveh terminih. V prvem terminu smo izmerili: maso rastline in maso tržnega dela rastline, premer rozete, premer korena solate, vsebnost vitamina C in nitratov ter delež suhe snovi v solati. V drugem terminu pa smo izmerili samo skupno maso in maso tržnega dela rastline. Obravnavanja so statistično značilno vplivala na vse merjene parametre razen na premer rastline (p ≥ 0,05). Proučevani parametri masa rastlin, masa tržnega dela rastlin in premer korena dosegajo najvišje vrednosti v kontroli in pri uporabi PRPSOL, kjer med tema obravnavanjema ni statistično značilnih razlik, foliarna uporaba PRPEBV in kombinacija obeh pa je rezultirala v statistično značilnih nižjih vrednostih.
Ključne besede: ekološko kmetijstvo, solata, PRPSOL, PRPEBV, morfološke značilnosti, vitamin C, nitrati
Objavljeno: 23.10.2012; Ogledov: 1382; Prenosov: 190
.pdf Celotno besedilo (782,56 KB)

9.
Vpliv setvenih rokov na morfološke in biokemijske značilnosti redkvice
Sara Fakin, 2012, diplomsko delo

Opis: Biološko-dinamična pridelava temelji tudi na delu s silami kozmosa, ki vplivajo na rast in razvoj rastlin. S setvijo, sajenjem, presajanjem, okopavanjem, oskrbo in spravilom na določen dan oziroma glede na posredovan kozmični vpliv spodbudimo rastlino, da ta vpliv sprejme ter ga izrazi z značilno rastjo in razvojem določenih morfoloških značilnosti rastline. V diplomski nalogi smo spremljali vpliv kozmičnih sil na rast in razvoj redkvice (Raphanus sativus var. radicula L.), ki smo jo sejali ob treh različnih terminih, na dan za korenino, dan za list in neugoden dan. V prvem sklopu so nas zanimale morfološke razlike med posameznimi setvenimi skupinami od vznika do faze zrelosti. Največ vzniklih rastlin in največje število listov smo našteli pri skupinah list in korenina. Meritve mase, širine in dolžine hipokotilov so pokazale najvišje vrednosti pri skupini korenina, sledila sta termina neugodno in list. Redkvice so imele tendenco k večjim in lepše oblikovanim hipokotilom pri skupinah korenina in list. Pri merjenju barve povrhnjice hipokotilov je bila najtemnejša vrednost parametra svetlosti (L*) izmerjena pri skupini korenina. Pri biokemijski določitvi skupnih fenolov v povrhnjici, sredici in celotnem hipokotilu smo izmerili signifikantne razlike v povrhnjici hipokotilov. Največ skupnih fenolov smo izmerili pri skupini korenina, sledili sta skupini neugodno in list.
Ključne besede: redkvica, Raphanus sativus var. radicula L., biološko-dinamična pridelava, setveni termini, morfološke značilnosti, vsebnost skupnih fenolov
Objavljeno: 08.10.2012; Ogledov: 1296; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (4,56 MB)

10.
Iskanje izvedeno v 0.25 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici