| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 23
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Vrednotenje genskih virov travniške bilnice s pomočjo morfoloških in proizvodnih lastnosti
Zvonko Glažar, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo na podlagi morfoloških lastnosti in hranilnih vrednosti opisali 46 sort (akcesij) travniške bilnice iz različnih geografski območij: Slovenije, Makedonije, Bolgarije, Bosne in Hercegovine, Srbije in Bolgarije. Sadike, ki smo jih presadili na polje, smo pred tem vzgojili v rastlinjaku. Vse meritve smo izvajali v enem letu. Kvalitativne in kvantitativne izmerjene vrednosti so bile: datum začetka vegetacije, tip rasti, povprečna višina cele rastline ─ šopa, pridelek zelene mase celotne rastline ─ šopa, višina najvišjega poganjka, dolžina lista, širina lista in dolžina latu. Prehranske izmerjene vrednoti so: pridelek suhe snovi celotne rastline ─ šopa, vrednost surove vlaknine, surovih beljakovin in neto energije laktacije. Sorta Jabeljska ima med vsemi akcesijami najvišji pridelek suhe snovi (624,0 g/celo rastlino). V kolikor sorta Jabeljska na eni strani izstopa po količini pridelka, je na drugi strani zaradi najvišje vsebnosti surove vlaknine (360,2 g/kg SS) slabše prebavljiva. Prav tako ima najnižjo vrednot NEL (4,9 MJ/kg SS). S kompleksnim opisom slovenskih in drugih genskih virov, ki so shranjeni v genski banki, lahko svetujemo, katere akcesije so najbolj primerne za žlahtnjenje v slovenskih razmerah.
Ključne besede: travniška bilnica, genski viri, žlahtnjenje, morfološke lastnosti, kakovost
Objavljeno: 28.09.2021; Ogledov: 48; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (2,45 MB)

2.
Vpliv elektrokemično aktivirane vode na rast in razvoj krizantem
Klara Copot, 2019, magistrsko delo

Opis: V okviru raziskave smo leta 2018 v rastlinjaku vrtnarstva Iris v Svetem Juriju ob Ščavnici, proučevali vpliv elektrokemično aktivirane vode, ki smo jo pridobivali s sistemom Envirolyte®, na rast in razvoj krizantem. V poskusu smo vključili dve sorti lončnih krizantem ('Tonka Blanc', 'Jahou CoCo') in dve sorti krizantem za rezanje ('Annecy White', 'Ninja'). Rastline posajene v lonce smo po potrebi zalivali s tremi različnimi koncentracijami vode Envirolyte® (0 %, 0,1 % in 0,2 %). Pri lončnih krizantemah smo ugotovili značilen vpliv elektokemično aktivirane vode na povečano število in premer socvetij ter svežo in posušeno maso rastline in socvetij. Krizanteme za rezanje so bile višje in bolj razraščene kar se je odražalo v večji masi nadzemnega dela rastline. Vpliv vode Envirolyte® na rast in razvoj proučevanih sort je odvisen od koncentracije mešanja. Na osnovi rezultatov raziskave lahko potrdimo, da ima voda pripravljena z elektrokemično aktivacijo, značilen vpliv na rast in razvoj proučevanih sort krizantem.
Ključne besede: krizanteme, Dendrathema × grandiflora Tzvelv., elektrokemično aktivirana voda, rast, morfološke lastnosti
Objavljeno: 28.10.2019; Ogledov: 539; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (1,46 MB)

3.
Vrednotenje sort črnega teloha, selekcioniranih za gojenje v loncih
Aleks Raščan, 2019, diplomsko delo/naloga

Opis: Raziskava v diplomskem delu je bila opravljena v letih 2016 in 2017 na treh sortah črnega teloha (Helleborus niger): ´Praecox´, ´Happy day´ in ´Happy day Royal´. Namen diplomskega dela je bil proučiti morfološke lastnosti teh treh sort, ki so selekcionirane za pridelavo v loncih. Rastline so bile posajene v substrat Klasmann Tonsubstrat in postavljene na plato za gojenje rastlin v loncih v delu, ki je bil dodatno senčen s senčilnimi mrežami. Ugotovili smo, da med proučevanimi sortami črnega teloha obstajajo statistično značilne razlike v morfoloških lastnostih. Povprečno število razvitih listov proučevanih sort se je statistično značilno razlikovalo le ob prvi in drugi meritvi, ob zadnji meritvi pa je bilo število listov enakomerno. Sorta ´Happy day Royal´ je razvila značilno večje liste in tvorila statistično značilno več cvetov v primerjavi s sortama ´Praecox´ in ´Happy day´.
Ključne besede: teloh, Helleborus niger, sorte, morfološke lastnosti
Objavljeno: 22.02.2019; Ogledov: 510; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

4.
VPLIV MIKROBIOLOŠKIH PRIPRAVKOV NA RAST ORHIDEJ IZ RODU Phalaenopsis sp.
Nika Lichteneger, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Tehnologija efektivnih mikroorganizmov (EM, angl. effective microorganisms) uporablja kombinacijo več vrst kultur živih mikroorganizmov, ki so bili izolirani iz naravnih rodovitnih tal. Namen diplomskega dela je proučiti vpliv uporabe koristnih mikroorganizmov (EM-tehnologije) na električno prevodnost in pH-vrednost izcedka hranilne raztopine ter morfološke lastnosti orhidej iz rodu falenopsis. V raziskavo, ki je potekala v podjetju Ocean Orchids, d. o. o., smo vključili štiri sorte orhidej rodu falenopsis ('Brisbane Anthura', 'Anthura Cambridge', 'Anthura Montreux' ter 'Anthura Washington'). Uporabili smo tri različna EM-sredstva (EM Multy Grower®, EM Naturalny Aktiwny® in EM-5®). Uporaba mikrobioloških pripravkov je značilno znižala povprečno vrednost električne prevodnosti izcedka hranilne raztopine in njegovo pH-vrednost le pri sorti 'Anthura Cambridge'. Prav tako je uporaba EM-pripravkov značilno vplivala na določene morfološke lastnosti rastlin, vendar je bil učinek odvisen od sorte. Pri sorti 'Anthura Cambridge' se je značilno znižala sveža masa listov. Pri sortah 'Brisbane Anthura' in 'Anthura Washington' je uporaba EM-pripravkov značilno znižala vsebnost suhe snovi korenin, pri sortah 'Anthura Cambridge' in 'Anthura Montreux' se je značilno znižala suha snov listov.
Ključne besede: koristni mikroorganizmi, Phalaenopsis sp., rast, morfološke lastnosti
Objavljeno: 31.08.2018; Ogledov: 679; Prenosov: 105
.pdf Celotno besedilo (1,94 MB)

5.
Vpliv substrata in rastnega regulatorja na koreninjenje potaknjencev vrtnega nageljčka (Dianthus caryophyllus 'devine purple bicolor')
Marko Šalamun, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Namen raziskave diplomskega dela je bil proučiti vpliv substrata in rastnega regulatorja na koreninjenje potaknjencev vrtnega nageljčka (Dianthus caryophyllus L.) sorte 'Devine Purple Bicolor'. Primerjali smo vpliv dveh rastnih substratov ter dodajanje rastnega regulatorja Korex® (Agrolit d. o. o.) v 0,5 % koncentraciji. Poskus smo izvedli v dveh terminih v rastlinjaku Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede, Univerze v Mariboru. Ugotovili smo, da ima substrat značilen vpliv na proučevane morfološke lastnosti ukoreninjenih potaknjencev. Termin potikanja ima značilen vpliv na koreninjenje. Potaknjence, ki smo tretirali z rastnim regulatorjem so značilno bolje koreninili v obeh terminih. V prvem terminu se je ukoreninilo 79 %, v drugem pa 42 % potaknjencev, ki smo jih tretirali z rastnim regulatorjem.
Ključne besede: vrtni nageljček, Dianthus caryophyllus, potaknjenci, rastni regulator, morfološke lastnosti
Objavljeno: 31.08.2018; Ogledov: 736; Prenosov: 138
.pdf Celotno besedilo (839,28 KB)

6.
Pridelek in kakovost dveh sort solate v odvisnosti od pridelovalnega sistema
Barbara Novak, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Vedno več potrošnikov dandanes zanima kakovost zelenjave in njena povezava s tehniko pridelave. Na osnovi različnih pridelovalnih sistemov naj bi imela prednost zelenjava, pridelana na ekološki (EKO) ali biodinamični (BD) način, pred zelenjavo, ki je pridelana na integrirani (IP) ali konvencionalni (KONV) način. Poljski poskus je bil izveden v letu 2016 na trajnostnem poskusnem polju Univerzitetnega kmetijskega centra Pohorski dvor, kjer smo preučevali pridelek in kakovost (vsebnost nitratov, C-vitamina in sladkorjev) dveh sort solate ('Comice' in Leda') v različnih pridelovalnih sistemih (ekološki, biodinamični, konvencionalni, integrirani) ter v kontrolnem obravnavanju (K). Sorta 'Comice' ima statistično značilno višji skupni (57 t/ha) in tržni pridelek (45 t/ha) v primerjavi s sorto 'Leda' (41 t/ha, 33 t/ha). Sorta 'Comice' je statistično značilno boljša v vseh preučevanih morfoloških parametrih. Pridelovalni sistem ima statistično značilen vpliv na obseg, tržno in skupno maso rozet. Največji obseg ima solata v BD (58,8 cm), najmanjši pa v EKO (52,4 cm). Pri tržni in skupni masi je največjo maso dosegla solata v BD (390 g, 524 g), najmanjšo pa v EKO (300 g, 358 g). Pridelovalni sistem vpliva na vsebnost nitratov, askorbinske kisline ter na sladkorje z izjemo saharoze. Največ nitratov ima IP (295 mg/kg), najmanj pa K (130 mg/kg). Višje vrednosti vsebnosti askorbinske kisline in sladkorjev imata IP in KONV obravnavanje, nižje pa BD in EKO. Na osnovi rezultatov sklepamo, da lahko v EKO in BD pridelavi dosežemo skoraj primerljive rezultate kot pri KONV in IP. Sorta 'Comice' je boljša v primerjavi s sorto 'Leda' v večini preučevanih parametrov. Vzorci iz EKO in BD pridelovalnega sistema vsebujejo nižjo vsebnost nitratov, medtem ko za ostale notranje parametre prednosti teh dveh pridelovalnih sistemov ne moremo popolnoma potrditi.
Ključne besede: solata, pridelovalni sistem, pridelek, morfološke lastnosti, kakovost
Objavljeno: 11.06.2018; Ogledov: 762; Prenosov: 138
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

7.
Vpliv substrata in gojitvenega prostora na rast in razvoj lončnih krizantem
Simona Poharič, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Raziskava je bila opravljena na štirih sortah lončnih krizantem: ´Yahou gold`, ´Yahou apricot`, ´ Yahou lilas` in ´Yahou coco`. Proučevali smo vpliv dveh substratov za gojenje lončnih krizantem: substrat Pindstrup Mosebrug in substrat Terra Vita pro in vpliv dveh gojitvenih prostorov: rastlinjak in na prostem.Ugotovili smo, da imata substrat in prostor značilen vpliv na rast in razvoj proučevanih sort.
Ključne besede: Krizanteme, substrat, gojitveni prostor, morfološke lastnosti
Objavljeno: 23.04.2018; Ogledov: 481; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

8.
Floristična sestava in ekološke razmere na rastiščih vrste Asplenium adulterinum Milde v Sloveniji
Mojca Jagodič, 2017, magistrsko delo

Opis: Nepravi sršaj, Asplenium adulterinum Milde je redka praprotnica iz družine sršajevk, ki zaradi specifičnih habitatnih zahtev po serpentinitni kamninski podlagi v Sloveniji uspeva le na dveh znanih rastiščih. V Sloveniji je o rastiščih nepravega sršaja in o vitalnosti populacij malo znanega. V naši nalogi smo se želeli seznaniti z vrsto na osnovi literature in raziskav na terenu, preveriti kakšno je stanje populacije, izmeriti abiotske dejavnike na rastiščih in popisati spremljevalne rastlinske vrste. Popisanim vrstam smo poiskali Ellenbergove indikatorske vrednosti in ekološke strategije rastlin ter na podlagi tega sklepali na razmere na rastišču in le te primerjali z meritvami na terenu. Raziskavo smo izvedli na dveh rastiščih nepravega sršaja v Sloveniji v rastni sezoni leta 2015. Spoznali smo, da se je številčnost populacije na enem od rastišč v 12 letih precej zmanjšala, medtem ko je na drugem rastišču število osebkov ostalo približno enako. Ugotovili smo, da sta si izbrani lokaciji med seboj precej podobni po meritvah abiotskih dejavnikov kakor tudi po vrednostih Ellenbergovih indeksov za rastline na rastiščih in njihovih CSR ekoloških strategij, medtem ko je podobnost v vrstni sestavi vegetacije med rastiščema le 52 %. Najbolj vitalne in največje osebke nepravega sršaja smo našli na relativno globokih tleh na mestih z najnižjo izmerjeno temperaturo tal in najvišjim odstotkom vlažnosti. Potrdili smo hipotezo, da vrsta najbolje uspeva na rahlo kislih do nevtralnih tleh. Po pregledu ekoloških strategij spremljevalnih vrst smo ugotovili, da je največ stres tolerantnih vrst (46 %), sledi jim delež kompetitivnih vrst (36 %). Najmanj je ruderalnih vrst značilnih za motena rastišča (18 %). Zaključimo lahko, je stanje populacije na raziskanih rastiščih še vedno precej vitalno, za učinkovito ohranjanje pa bi bilo potrebno dolgoročno spremljanje stanja populacije in morebitnih sprememb abiotskih dejavnikov na rastišču.
Ključne besede: nepravi sršaj, Asplenium adulterinum, serpentinit, floristična sestava, abiotski dejavniki, morfološke lastnosti, fiziološke lastnosti, Ellenbergove indikatorske vrednosti rastlin, CSR ekološke strategije rastlin
Objavljeno: 02.10.2017; Ogledov: 1077; Prenosov: 147
.pdf Celotno besedilo (3,97 MB)

9.
Vpliv agrohomeopatskega pripravka in uporabe različnih gnojil na pridelek in morfološke lastnosti solate
Jure Kajzersperger, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: Zadnja leta se pri nas vedno bolj omenjajo homeopatski pripravki in njihove prednosti za uporabo le-teh v kmetijstvu. Kljub velikim prednostim v primerjavi s kemičnimi sredstvi za varstvo rastlin, predvsem neškodljivost za človeka in okolje, je njihova uporaba v kmetijstvu še vedno zelo majhna. Uporaba teh pripravkov se pojavlja tudi kot možnost alternative v ekološki pridelavi, kjer je uporaba sredstev za varstvo rastlin, v primerjavi s konvencionalno pridelavo, močno omejena. V letu 2016 smo opravili poskus, kjer smo preverjali vpliv uporabe homeopatskega sredstva (H) in različnih gnojil na pridelek (skupni, tržni), morfološke lastnosti (obseg, višina, premer glave), ter notranjo kakovost solate (nitrati, nitriti, C-vitamin, sladkorji). Poskus je bil zasnovan kot split-plot sistem s štirimi ponovitvami. Uporaba različnih gnojil ni imela na pridelek ali morfološke lastnosti solate statistično značilnega vpliva, medtem ko je uporaba H imela na obseg solate statistično značilen vpliv (za 3,6 cm večji kot v kontroli). Pri notranji kakovosti solate ni bilo pri vsebnosti nitratov, nitritov ali C-vitaminu nobenih statistično značilnih razlik. Te so se pojavile pri vsebnosti sladkorjev, kjer so bile vsebnosti v solati tretirani s H (1,88 %) v primerjavi s kontrolo (2,14 %) nižje. Potrebne so nadaljnje raziskave o vplivu agrohomeopatskih pripravkov na solato in druge rastline v različnih razmerah.
Ključne besede: solata, agrohomeopatija, pridelek, morfološke lastnosti, notranja kakovost
Objavljeno: 19.09.2017; Ogledov: 778; Prenosov: 134
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)

10.
Vpliv rastnega zaviralca rasti Dazide Enhance® na rast in razvoj hibridnih velikocvetnih mačeh
Klara Copot, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: V letu 2015 smo v rastlinjaku Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede, Univerze v Mariboru proučevali vpliv različnih koncentracij (kontrola, 0,15 %, 0,30 % in 0,50 %) zaviralca rasti Dazide Enhance® na rast in razvoj štirih sort hibridnih velikocvetnih mačeh: 'Yellow with Blotch', 'Deep Blue', 'Pure Orange' in 'Violet & White'. Rastline smo z rastnim zaviralcem tretirali v treh terminih. Ugotovili smo, da z uporabo sredstva pridelamo bolj kompaktne in s tem bolj kvalitetne rastline. Koncentracija rastnega zaviralca je imela značilen vpliv na morfološke lastnosti proučevanih sort. Sorte so bile različno dovzetne na pripravek. Sorta 'Pure Orange' je bila bolj dovzetna na pripravek Dazide Enhance® in se je značilen vpliv na morfološke lastnosti ugotavljal pri 0,3 % koncentraciji, pri sortah 'Yellow with Blotch', 'Deep Blue' in 'Violet & White' pa se značilen vpliv na morfološke lastnosti ugotavlja pri 0,5 % koncentraciji sredstva.
Ključne besede: mačehe, Viola witrrockiana Gams ex. Nauenb. & Buttler, rastni zaviralec, Dazide Enhance® (Fine Agrochemical Ltd.), morfološke lastnosti
Objavljeno: 14.09.2017; Ogledov: 817; Prenosov: 162
.pdf Celotno besedilo (708,28 KB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici