SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 15
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
ANALIZA VPLIVA NEKATERIH MORFO-FUNKCIONALNIH KARAKTERISTIK OTROK 13-15 LET STAROSTI NA USPEH V PLAVANJU
Andrej Pahernik, 2010, diplomsko delo

Opis: Tema diplomske naloge je ugotoviti, katere morfološke lastnosti se uporabljajo za izbiro mladih plavalcev in kolikšen vpliv imajo na uspeh v plavanju. Že v teoretičnem delu je natančno opisana selekcija mladih športnikov oziroma plavalcev, kdaj se uporablja in kdaj se prične. Plavalna uspešnost je močno odvisna od lastnosti, ki so v glavnem odvisne od morfoloških značilnosti, hidrostatične lastnosti negibnega telesa, od razmerja med specifično težo telesa in vode, hidrodinamične lastnosti negibnega telesa — drsenje, od čelnega preseka in plovnosti. Predstavili smo dejavnike, ki vplivajo na uspešnost v tekmovalnem plavanju kot so značilnosti, lastnosti in sposobnosti plavalca. V raziskovalnem delu, smo predstavili rezultate meritev s pomočjo statističnih podatkov plavalcev starih od 13 do 15 let, ki jih je opravljala Fakulteta za šport v Ljubljani. Zanimalo nas je katere morfološke lastnosti so značilne za mlade plavalce in v kolikšni meri vplivajo na uspeh v disciplini 50m kravl. Zbrane podatke smo analizirali in obdelali, tako smo dobili potrditev, da so vsi testi morfoloških značilnosti, ki jih uporabljajo za izbiro mladih plavalcev, odlično sestavljeni.
Ključne besede: morfološke lastnosti, plavalna uspešnost
Objavljeno: 07.07.2010; Ogledov: 890; Prenosov: 70
.pdf Polno besedilo (860,93 KB)

2.
POTENCIALNI MODEL USPEŠNOSTI V TWIRLINGU
Leon Omerzu, 2010, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil strukturirati prostor uspešnosti v športni panogi imenovani twirling in s tem ustrezno vplivati na dvig konkurenčnosti slovenskih tekmovalcev in tekmovalk v mednarodnem prostoru. Cilja dela sta bila razvoj potencialnega modela uspešnosti in priprave športnika za II. začetno raven v twirlingu in testiranje razvitega modela na vzorcu tekmovalcev, ki tekmujejo na II. začetni ravni. Za razvoj modela smo uporabili metodo ekspertnega modeliranja uspešnosti in priprave športnika. Razviti potencialni model uspešnosti in priprave športnika sestavljajo motorična dimenzija, dimenzija tehničnega znanja in morfološka dimenzija. Model smo testirali na vzorcu 40 tekmovalcev in tekmovalk II. začetne ravni, ki tekmujejo v tekmovalnem sistemu Mažoretne in twirling zveze Slovenije. Vzorec spremenljivk, ki smo jih ustrezno strukturirali v izbrane dimenzije potencialnega modela uspešnosti je tvorila skupina 13 testov motoričnih sposobnosti, skupina 25 testov tehničnega znanja in 2 testa morfoloških lastnosti. Podatke smo obdelali s statističnim paketom SPSS 10.0. Na podlagi modela smo prišli do ugotovitev, ki govorijo zelo natančno o tem v katerih segmentih posameznen športnik zaostaja in kateri razsežnosti (motorika, tehnika) ali razvoju katere sposobnosti, znanja ali lastnosti (moč, gibljivost, akrobatika, balet, palica) ali pa celo posamezni tehnični prvini (kolo na eni roki) ali posamezni sposobnosti (eksplozivna moč) morajo dati trenerji pri posameznem tekmovalcu poudarek v prihodnosti, da bo ta tekmovalec bolj uspešen.
Ključne besede: Twirling, ekspertno modeliranje, potencialni model, motorične sposobnosti, tehnično znanje, morfološke lastnosti
Objavljeno: 10.09.2010; Ogledov: 1495; Prenosov: 163
.pdf Polno besedilo (1,60 MB)

3.
Preizkušanje organskih gnojil dovoljenih v ekološki pridelavi rdeče pese (Beta vulgaris L. var. conditiva Alef.)
Sandra Munda, 2010, diplomsko delo

Opis: V letih 2005 in 2007 je bil na ekološki kmetiji Zel v Jastrebcih pri Kogu v občini Ormož izveden poljski poskus z rdečo peso s sedmimi gnojilnimi obravnavanji (Stallatico, Agrovit, Bioorganic, Biosol, bučne pogače, krmni grah, NGK granulat) ter kontrolna parcela, ki ni bila pognojena. Proučevan je bil vpliv različnih organskih gnojil, dovoljenih v ekološki pridelavi, na pridelek rdeče pese, število korenov, maso listov, morfološke lastnosti (obseg, premer, višina korena, število vidnih kolobarjev v preseku korena), vsebnost suhe snovi ter količina mineralnega dušika v tleh po spravilu pridelka. Količina dodanega gnojila je temeljila na izračunu oz. razliki ciljne vrednosti za rdečo peso, tj. 200 kg N/ha ter trenutnega stanja dušika v tleh, ki je v letu 2005 znašalo 44,55 kg N/ha, 2007 pa 98,08 kg N/ha. V letu 2005 gnojenje z okoljskega vidika ni bilo problematično, saj je bila vsebnost mineralnega dušika po spravilu pridelka pod 60 kg N/ha, v letu 2007 pa so vse vrednosti presegale dovoljeno vrednost. Proučevana gnojila so statistično značilno vplivala na višino pridelka in na morfološko lastnost — število vidnih kolobarjev v preseku, pri vseh merjenih parametrih je bil statistično značilen vpliv leta. Masa korenov je bila med 49,50 kg/10 m2 pri uporabi bučnih pogač in 34,90 kg/10 m2 pri uporabi NGK granulata. Največ kolobarjev v preseku korena je bilo vidnih pri gnojenju z bučnimi pogačami (4,72) in najmanj pri kontroli ter gnojilu Stallatico, (4,25). Pridelek suhe snovi je bil med 3337,91 kg/ha pri uporabi NGK granulata in 8587,71 kg/ha pri gnojenju z gnojilom Bioorganic.
Ključne besede: rdeča pesa, organsko gnojilo, ekološko pridelovanje, pridelek, morfološke lastnosti, suha snov
Objavljeno: 11.01.2011; Ogledov: 2764; Prenosov: 254
.pdf Polno besedilo (1,31 MB)

4.
Vrednotenje genskih virov lucerne s pomočjo morfoloških in proizvodnih lastnosti
Mojca Šošterič, 2012, magistrsko delo

Opis: Študija je bila usmerjena predvsem odbiri rastlin na podlagi morfoloških lastnosti kot tudi na podlagi hranilnih vrednosti posamezne sorte oziroma populacije. V poskus smo vključili 21 sort lucerne Medicago sativa L. in Medicago falcata L. Semena smo pridobili iz slovenske rastlinske genske banke, in sicer iz različnih geografskih področij, Slovenije, Hrvaške, Francije, Avstralije, Češke, Poljske in Slovaške. Iz semen smo najprej v rastlinjaku vzgojili rastline, katere smo presadili na polje. V treh letih, kolikor je trajal poskus, smo skupno izvedli deset košenj. Za vrednotenje kvalitativnih vrednosti (širina, dolžina in oblika lista, dolžina in debelina peclja, dolžina internodija, pokončnost rastline in čas cvetenja) in kvantitativnih vrednosti (višina, pridelek zelinja) smo uporabili prilagojene IBPGR deskriptorje za krmne stročnice. Prehransko vrednost in vsebnost beljakovin v posameznih sortah lucerne smo ovrednotili s pomočjo NIR metode (merjenje odboja bližnje infrardeče svetlobe). Rezultati za prehransko vrednost so pokazali, da ni statistično značilnih razlik med posameznimi sortami. Drugače pa je bilo s pridelkom zelinja in višino rastlin, kjer so se pokazale statistično značilne razlike med posameznimi sortami. Tako smo v času poskusa tudi prvič ovrednotili in kompleksno opisali slovenske genske vire, shranjene v genski banki, ter ugotovili, katere odbrane sorte bi bile najbolj primerne za nadaljnje žlahtnjenje in pridelovanje v slovenskih rastnih razmerah.
Ključne besede: lucerna, genski viri, morfološke lastnosti, proizvodne lastnosti, žlahtnjenje
Objavljeno: 31.05.2012; Ogledov: 1136; Prenosov: 94
.pdf Polno besedilo (3,47 MB)

5.
Morfološke lastnosti ščirov (Amaranthus sp.) na območju Slovenije
Karmen Čep, 2014, diplomsko delo

Opis: Izvedena je bila analiza morfoloških lastnosti 13 vrst ščirov (A. albus L., A. blitoides S. Wats., A. deflexus L., A. graecizans L., A. hybridus L., A. blitum L., A. powelii S. Wats., A. retroflexus L., A. viridis L., A. rudis Sauer, A. tuberculatus (Moq.) Sauer, A. dubius Mart. ex Thell. in A. palmerii S. Wats.), katerih seme smo nabrali na območju Slovenije. Rastline smo gojili v loncih. Opravili smo natančen opis morfoloških lastnosti listov in stebel vzgojenih rastlin v fazi dveh pravih listov, v fazi cvetenja, analizirali smo tudi morfologijo cvetov in plodov. Pri vseh opazovanih vrstah je bila prisotna relativno velika morfološka variabilnost pri večini opazovanih lastnostih in ugotovili smo večje število morfoloških tipov, ki jih je možno klasificirati na taksonomski ravni podvrste.
Ključne besede: Amaranthus, ščir, morfološke lastnosti, morfološka variabilnost
Objavljeno: 13.06.2014; Ogledov: 584; Prenosov: 27
.pdf Polno besedilo (6,21 MB)

6.
7.
8.
9.
10.
VPLIV PRIDELOVALNIH SISTEMOV NA PRIDELEK IN MORFOLOŠKE LASTNOSTI DVEH SORT SOLATE
Patricija Frešer, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Različni pridelovalni sistemi (PS) so lahko odločilen dejavnik za rast in razvoj zelenjadnic ter njihovo vključevanje v pridelavo. V okviru trajnostnega poljskega poskusa na Univerzitetnem kmetijskem centru Pohorski dvor, ki poteka že od leta 2007, smo v letu 2015 primerjali pridelek in morfološke lastnosti dveh sort solate v ekološki (EKO), biodinamični (BD), konvencionalni (KONV), integrirani (IP) kmetijski pridelavi ter v kontrolnem obravnavanju (K). Statistično značilno vpliva PS na skupni pridelek (najmanj K (19,92 t ha^(-1)) in največ BD (33,46 t ha^(-1))) in na tržni pridelek (najmanj K (13,94 t ha^(-1)), največ BD (27,40 t ha^(-1))). Med proučevanima sortama ('Comice' in 'Leda') v pridelkih ni statistično značilnih razlik. PS ne vpliva značilno na tržno maso rozet solate in na višino rozete. Višina rozete se statistično značilno razlikuje med sortama. PS statistično značilno vpliva na obseg solate (najmanj K (47cm), največ BD (57 cm)). Med sortama pa ni statistično značilnega vpliva. PS statistično značilno vpliva na premer rozet solate (najmanj K (18cm), največ BD (23 cm)), prav tako so statistično značilne razlike med sortama. PS je statistično značilno vplival na skupno maso rozete (najmanj K (193 g), največ BD (303 g), med sortama pa ni statistično značilnih razlik. Na podlagi rezultatov lahko sklepamo, da je v okviru EKO in BD pridelave možno doseči primerljive rezultate kot pri KONV in IP pridelavi.
Ključne besede: solata, pridelovalni sistemi, pridelek, morfološke lastnosti
Objavljeno: 08.09.2016; Ogledov: 391; Prenosov: 131
.pdf Polno besedilo (1,40 MB)

Iskanje izvedeno v 0.12 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici