| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Morfometrična variabilnost mandibule pri vrtnih voluharicah rod terricola
Maša Kladnik, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi sem analizirala medvrstno variabilnosti v velikosti in obliki mandibule pri štirinajstih vrstah voluharic iz rodu Microtus ter geografsko variabilnost vrste Microtus subterraneus. V analizo je bilo vključenih 635 mandibul. Analizo sem izvedla z metodami geometrijske morfometrije, na osnovi 13 oslonilnih točk, katere sem določila na labialni strani posamezne mandibule. Analizo morfološke variabilnosti med spoloma sem izvedla pri vrstah, kjer je bila zastopanost vsakega od spolov večja od 10 osebkov. Sekundarni spolni dimorfizem (SSD) v velikosti sem analizirala s t-testom, SSD v obliki pa z multivariatno analizo variance – MANOVA. Razlika ni bila signifikantna, niti v velikosti niti v obliki, zato sem spola obravnavala združeno. Medvrstno variabilnost v velikosti sem preverila z analizo variance oziroma F-testom, ki je bil visoko signifikanten: F 13, 621= 145,16 p<0,0001. S posteriornim testiranjem sem preverila razlike med posameznimi pari vrst. Iz rezultatov je razvidno, da se je 14 vrst voluharic statistično značilno razlikovalo v centroidni velikosti mandibule. Najmanjši so bili osebki M. subterraneus in M. daghestanicus. Nekoliko večji od povprečja so bili predstavniki vrst M. pyrenaicus in M. duodecimcostatus. Preostale vrste so izkazale podobne vrednsoti CS. Variabilnost oblike sem analizirala z multivariatnim F-testom. Vrednosti skorov za prvih deset glavnih komponent so predstavljale odvisno spremenljivko, vrstna pripadnost pa neodvisno. Vrednost testa je bila visoko signifikantna – Wilksonova lambda je znašala 0,071; F 130, 4912 =14,85; p<0,0001. Po obliki sta si bili najbolj podobni vrsti M. liechtensteini in M. daghestanicus. Geografsko variabilnost v velikosti in obliki mandibule sem analizirala pri osmih geografskih vzorcih M. subterraneus. Variabilnost v velikosti sem preverila z analizo variance. Rezultati izkazujejo delitev v dve jasno prepoznavni velikostni skupini. Telesno manjšo skupino so sestavljali vzorci iz centralne Evrope (Avstrija in Nemčija), telesno večjo skupino pa vzorci iz Makedonije in Turčije. Analiza variance je bila visoko signifikantna F7, 222=28,85; p<0,0001. Le med vzorci, najdenimi v dveh nemških zveznih deželah - Porenje in Bavarska ni bilo zaznati signifikantnih razlik. Razlike v obliki sem preverjala z diskriminantno analizo. Rezultati so razvrstili vzorce v tri skupine. Prvo skupino so tvorile makedonske živali, v drugo sta uvrščena turška vzorca, v tretji so združeni avstrijski in nemški vzorci.
Ključne besede: Microtus, Terricola, geometrijska morfometrija, morfološka variabilnost, mandibula, oslonilna točka
Objavljeno: 19.09.2017; Ogledov: 364; Prenosov: 98
.pdf Celotno besedilo (3,36 MB)

2.
Morfološke lastnosti ščirov (Amaranthus sp.) na območju Slovenije
Karmen Čep, 2014, diplomsko delo

Opis: Izvedena je bila analiza morfoloških lastnosti 13 vrst ščirov (A. albus L., A. blitoides S. Wats., A. deflexus L., A. graecizans L., A. hybridus L., A. blitum L., A. powelii S. Wats., A. retroflexus L., A. viridis L., A. rudis Sauer, A. tuberculatus (Moq.) Sauer, A. dubius Mart. ex Thell. in A. palmerii S. Wats.), katerih seme smo nabrali na območju Slovenije. Rastline smo gojili v loncih. Opravili smo natančen opis morfoloških lastnosti listov in stebel vzgojenih rastlin v fazi dveh pravih listov, v fazi cvetenja, analizirali smo tudi morfologijo cvetov in plodov. Pri vseh opazovanih vrstah je bila prisotna relativno velika morfološka variabilnost pri večini opazovanih lastnostih in ugotovili smo večje število morfoloških tipov, ki jih je možno klasificirati na taksonomski ravni podvrste.
Ključne besede: Amaranthus, ščir, morfološke lastnosti, morfološka variabilnost
Objavljeno: 13.06.2014; Ogledov: 793; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (6,21 MB)

3.
Časovna in prostorska variabilnost oblike in velikosti mandibule velikega voluharja, Arvicola terrestris (Linnaeus, 1758)
Polona Bitenc, 2016, diplomsko delo

Opis: Tema diplomskega dela je bila morfometrična analiza variabilnosti leve mandibule pri velikem voluharju, Arvicola terrestris (Linnaeus, 1758), iz osmih različnih geografskih regij. Vse primerke, na katerih je potekala analiza, je priskrbel prof. dr. Boris Kryštufek iz različnih muzejskih zbirk. Za določitev intraspecifične morfološke variabilnosti (variacij v velikosti in obliki mandibule) in sekundarnega spolnega dimorfizma (SSD) znotraj vrste je bila uporabljena metoda geometrijske morfometrije. Na vseh analiziranih mandibulah je bilo določenih 13 oslonilnih točk (landmarks) in na podlagi te postavitve so bile opravljene uni- in multivariatne analize, pri čemer je ločeno potekala analiza velikosti in oblike. Z enosmerno analizo variance ANOVA oz. F-testom je bila potrjena predpostavka, da znotraj vrste ne prihaja do razlik med spoloma. Diskriminantna analiza pa je pokazala na izraženo geografsko variabilnost v velikosti in obliki mandibule. Klastrska analiza je, v skladu s pričakovanji, razkrila izoblikovanje centralne skupine ter dveh oddaljenih vzorcev, glede na geografske razdalje med posameznimi regijami vzorčenja. Časovna analiza je pokazala izoblikovanje treh jasno prepoznavnih velikostnih skupin mandibule. Opazili smo manjšanje splošne velikosti, v istem časovnem razponu pa so se dogajale tudi razlike v obliki mandibule. Izrazito prekrivanje poligonov pa nakazuje, da so te spremembe relativno majhne.
Ključne besede: Arvicola terrestris, mandibula, geometrijska morfometrija, morfološka variabilnost, časovna variabilnost, prostorska variabilnost, sekundarni spolni dimorfizem.
Objavljeno: 25.03.2016; Ogledov: 969; Prenosov: 123
.pdf Celotno besedilo (4,78 MB)

4.
Morfometrična analiza meljakov pri rodu Pygeretmus (Rodentia: Dipodidae)
Nastja Hočevar, 2016, diplomsko delo

Opis: Tema diplomskega dela je bila morfometrična analiza meljakov pri treh vrstah debelorepih skakačev, rod Pygeretmus iz različnih geografskih območij iz osrednje Azije. Analiza je potekala na vrstah P. pumilio, P. platyurus in P. zhitkovi. Vir podatkov je predstavljalo 269 primerkov spodnje čeljustnice z meljaki iz dveh muzejskih zbirk. S pomočjo geometrijske morfometrije smo analizirali sekundarni spolni dimorfizem, geografsko variabilnost in morfološko variabilnost med vrstami. Na meljakih smo določili 20 oslonilnih točk, ki smo jih dalje uporabili v morfometrični analizi z uni- in multivariatnimi statističnimi metodami. Ugotovili smo, da sekundarni spolni dimorfizem ni bil izražen pri nobeni izmed vrst. Pri preverjanju morfološke variabilnosti smo ugotovili, da obstajajo razlike v velikosti in obliki meljakov med vrstami. Meljaki so največji pri vrsti P. zhitkovi, sledita ji P. pumilio in P. platyurus, ki po velikosti sodi v srednji velikostni razred vrste P. pumilio. V sklopu analize smo preverjali ali obstajajo variabilnosti v velikosti in obliki meljakov med različnimi geografskimi vzorci (OTU) in ugotovili, da so morfološke razlike meljakov glede na geografski izvor vrst izražene pri vsaki izmed treh vrst rodu Pygeretmus.
Ključne besede: Pygeretmus pumilio, Pygertmus platyurus, Pygeretmus zhitkovi, meljaki, spodnja čeljustnica, sekundarni spolni dimorfizem, geografska variabilnost, morfološka variabilnost, geometrijska morfometrija
Objavljeno: 28.09.2016; Ogledov: 639; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (2,54 MB)

Iskanje izvedeno v 0.13 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici