| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
OTROKOVO RAZUMEVANJE SOCIALNIH VRLIN
Maša Draksler, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga Otrokovo razumevanje socialnih vrlin, se dotika predvsem normativne etike in sicer natančneje, ene izmed strategij normativne etike – etike vrlin. V teoretičnem delu smo natančneje opredelili ter predstavili problematiko vrlin in različne poglede nanje, dotaknili smo se moralne vzgoje in teorij, ki se je tičejo ter nekaj besed namenili tudi različnim nivojem moralnega presojanja. Različne poglede na vrline smo predstavili s strani treh velikih filozofov – Sokrata, Platona in Aristotela. Pojasnili pa smo tudi vrline, ki smo jih uporabili pri empirični raziskavi. V empiričnem delu diplomske naloge pa smo se osredotočili na empirično raziskavo o tem, kako predšolski otroci razumejo, prepoznajo in dojemajo pet različnih vrlin, ki smo jih izbrali na podlagi intervjujev z njimi. Te vrline so prijateljstvo, pogum, potrpežljivost, dobrota in delavnost. Namen diplomskega dela je bil, da smo na osnovi poglobljene študije etike vrlin izvedli empirično raziskavo z otroci in ugotovili kaj otrokom predstavlja in vključuje pomen določene vrline, kako to vrlino razumejo in kaj pri otrocih zajema. V okviru diplomske naloge smo uporabili tako teoretične kot empirične metode raziskovanja, saj je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. Najpomembnejša ugotovitev našega diplomskega dela je, da tudi predšolski otroci že kognitivno razumevajo in dojemajo vrline ter v veliki meri že razumejo, kaj pomeni ravnanje oziroma delovanje v skladu z njimi. Otroci v predšolskem obdobju delujejo predvsem na podlagi konkretnih izkušenj. Vendar v skladu z vrlinami najpogosteje delujejo predvsem zato, da se izognejo neodobravanju s strani odraslih, torej iz avtoritete in spoštovanja ter jih šele kasneje ponotranjijo in osmislijo. Vrline, ki so del nas oziroma našega značaja, pripomorejo k regulaciji socialnih odnosov in posamezniku nudijo orientacijo za delovanje v družbi.
Ključne besede: etika, etika vrlin, morala, moralna vzgoja, teorije moralne vzgoje, moralno presojanje, vrline, Sokrat, Platon, Aristotel, otrok, predšolski otrok, prijateljstvo, potrpežljivost, delavnost, dobro, dobrota, pogum, otrokovo razumevanje vrlin.
Objavljeno: 10.10.2012; Ogledov: 2354; Prenosov: 408
.pdf Celotno besedilo (2,12 MB)

2.
Racionalnost in čustva - problem odločanja
Tina Peruš, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu raziskujemo odnos med čustvi in razumom na primeru odločanja. Zgodovinsko gledano je bil odnos med čustvi in razumom vedno aktualna filozofska tema, o čemer priča krajši zgodovinski prikaz pomembnejših idej. Obravnavamo teorije čustev ter opredelimo pojma racionalnost in odločanje. Pokazati želimo, da sta racionalnost in čustvovanje med seboj povezana in prepletena procesa in pri odločanju oba igrata pomembno vlogo – ločevanje na razcepljena pola je tako neupravičeno in prenagljeno. Teorije dvojnega procesiranja govorijo o analitičnem in intuitivnem procesu sklepanja, ki se po svojih značilnostih razlikujeta, med seboj pa se dopolnjujeta, saj so prednosti enega šibke točke drugega. Tako sta v svojih lastnostih komplementarna, saj različne lastnosti obeh sistemov prispevajo k optimalnemu delovanju človeka. Čustva imajo pomembno vlogo pri intuitivnem sklepanju in s tem zavzemajo pomembno mesto v procesu odločanja. Teoretične ugotovitve o povezanosti čustev in razuma podkrepimo z izsledki nevroznanstvenih raziskav. Trdimo, da so čustva zapleten biološki sistem, ki lahko pripravi podlago za podrobnejšo kognitivno oceno. Čustvene pojave opredelimo s teorijo Antonia Damasia in dokazujemo, da imajo čustva pri presojanju v moralnih dilemah hevristično funkcijo. Hevristika je mentalni mehanizem, ki nas brez zavestnega napora vodi do rešitve problema; deluje s pomočjo zamenjave, saj namesto na kompleksen problem hevristika ponudi odgovor na manj zapleten problem. Čustva nosijo pomembne epistemske informacije o vrednostih in to lahko v veliko primerih storijo razmeroma točno. Toda primeri, v katerih je čustveni odziv povsem neupravičen ali neprimeren, dokazujejo, da čustva kot nosilci vrednostnih lastnosti ne bi smela imeti večvredne vloge pri moralnem presojanju. To pomeni, da čeprav prinašajo edinstvene informacije o vrednostih, čustva niso avtomatično najvišja instanca, ko se sprašujemo o tem, ali lahko upravičijo sodbo v moralnih dilemah.
Ključne besede: Čustva, racionalnost, odločanje, hevristika, moralno presojanje
Objavljeno: 15.10.2018; Ogledov: 215; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (719,57 KB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici