| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Primerjava zagovora živali v Plutarhovi razpravi O uživanju mesa in v Shelleyjevem Zagovoru naravne prehrane
Branka Vičar, 2013, izvirni znanstveni članek

Opis: Plutarhovi teksti o živalih iz njegovega zgodnjega obdobja (Ali so pametnejše kopenske ali morske živali, Živali imajo razum, O uživanju mesa) predstavljajo prvo in najodločnejšo obrambo kapacitet in moralnega statusa živali, usmerjeno proti stoiški poziciji, da so vsa in zgolj človeška bitja člani sfere pravičnosti in da živali obstajajo zgolj za zadovoljevanje človeških želja. Plutarh kritizira stoiški vidik instrumentalne vrednosti živali in trdi, da imamo ljudje do živali dolžnosti pravičnosti. V razpravi O uživanju mesa opredeli uporabo živali za prehrano kot očitno nepravičnost, na osnovi argumenta o izkustvenih zmožnostih živali. Razprava je navdihnila angleškega romantičnega pesnika Percyja Shelleyja, da je napisal esej Zagovor naravne prehrane (1813). Shelley Plutarhov etični argument nadomesti s t. i. »lifestyle« argumentom, ki podpira končno izpeljavo liberalnega individuuma, ki se vzpostavlja v razmerju do življenjskega sloga kot samozadostne politike.
Ključne besede: moralni status živali, odnos človek-žival, Plutarh, Shelley
Objavljeno v DKUM: 16.05.2017; Ogledov: 1190; Prenosov: 336
.pdf Celotno besedilo (171,96 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
KONCEPT NARAVE IN ŽIVALI V CANKARJEVI LITERATURI
Tomaž Podbevšek, 2016, diplomsko delo

Opis: S tematiziranjem nasilja nad nečloveškimi bitji je Cankar razširil polje izkoriščanja, moralno obsodil vsakršno izkoriščanje in zatiranje Drugega ter s tem do skrajnosti utemeljil svoja temeljna moralna prepričanja. Njegova globalna pravičnostna drža, ki jo je Cankar zavzemal kot socialist, ni dopuščala nobenega redukcionizma, kar pomeni, da je izkoriščanje živali/narave povezal z izkoriščanjem ljudi. Obravnavane črtice dokazujejo, da se je na Rožniku radikalizirala Cankarjeva pozicija. V nalogi smo z vidika ekokritike analizirali koncepte narave in živali, ki jih je mogoče pripoznati kot moralne subjekte, kritično smo ovrednotili simbolne konstrukte narave/živali, s katerimi se krni njihova subjektivizacija in opozorili na stereotipne reprezentacije ter spolne označitve narave/živali kot ženske. V njej smo izpostavili miselno paradigmo dualizma, antropocentrizem, antropomorfizem, evgeniko, uporabo živali/narave kot metafore ali simbola, udomačitev (domestifikacijo), idealiziranje narave in animalistični ekofeminizem. Cankar v črticah izpostavlja različne zatiralne mehanizme, ki vzdržujejo in ohranjajo status živali/narave na nizki ravni ter omogočajo njihovo nadaljnje izkoriščanje. Spoznali smo, da Cankar ni problematiziral samo človekovega odnosa do živali, temveč tudi same koncepte živalskosti in človeškosti, s čimer je vzpostavil možnosti za radikalno transformacijo odnosov med ljudmi in živalmi. Črtice spodbujajo globljo refleksijo človekovega odnosa do živali in obsojajo izključitev živali/narave iz etično-politične sfere ter zahtevajo pripoznanje inherentne vrednosti vseh živih bitij.
Ključne besede: ekokritika, ekofeminizem, animalistična etika, moralni status živali/narave, Ivan Cankar, antropocentrizem, antropomorfizem, speciesizem, evgenika, koncepcije živalskosti/človeškosti, Jure Detela.
Objavljeno v DKUM: 18.03.2016; Ogledov: 2474; Prenosov: 315
.pdf Celotno besedilo (988,61 KB)

3.
Moralna vrednost živali v diskurzu biotske raznovrstnosti
Branka Vičar, 2011, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

Opis: Prispevek se osredinja na reprezentacijo živali v diskurzu biotske raznovrstnosti. Kritična diskurzivna analiza razkriva dve temeljni speciesistični predpostavki: 1. živali niso predstavljene kot bitja z intrinzično vrednostjo, ampak je njihova vrednost določena z uporabnostjo za človeške namene; 2. nosilci interesov niso posamezna bitja, ampak vrste. Diskurz biotske raznovrstnosti ima torej pomembno vlogo pri legitimizaciji človekove prevlade nad drugimi živalmi.
Ključne besede: biotska raznovrstnost, moralni status živali, speciesizem, kritične diskurzivne analize
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1888; Prenosov: 99
URL Povezava na celotno besedilo

Iskanje izvedeno v 1.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici