| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Boks in moralna vzgoja : magistrsko delo
Timotej Pučko, 2024, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je ugotoviti, ali vadba boksa in trener boksa vplivata na moralo in moralne vrednote, ter ugotoviti pomembnost vloge boksa v kulturni in družbeni zgodovini starega veka in sodobne zgodovine. Metodologija je sestavljena iz teoretičnega raziskovanja, analize pisnih virov in kvantitativne raziskave s tremi vprašalniki: vprašalnik o boksu, YSVQ-2 (Lee idr., 2008) in MCT (Lind, 2014). Za statistično analizo podatkov smo uporabili program SPSS. V raziskavi je sodelovalo 104 boksarjev in boksark iz osmih slovenskih boksarskih klubov. Spoznali smo, da je boks imel in ima pomembno vlogo v kulturni in družbeni zgodovini. Niti starost, čas treniranja in pogostost treniranja boksa na teden ne vplivajo na moralno kompetentnost in moralne vrednote boksarjev. Udeleženci so poročali o pozitivni spremembi v moralnem vedenju in presojanju po začetku treniranju boksa ter večina (62,6 %) jih spada v skupino z nizko moralno kompetentnostjo, medtem ko 16,2 % boksarjev izkazuje visoko moralno kompetentnost. Najpomembnejši lastnosti in posledici vadbe boksa sta disciplina in samonadzor, ki sta temelja moralne vzgoje. Avtoriteta, vzgled in prenos vrednot ter moralno vzdušje so pomembna sredstva boksarskega trenerja za moralno vzgojo.
Ključne besede: boks, morala, moralna vzgoja, moralne vrednote, moralna kompetentnost
Objavljeno v DKUM: 28.03.2024; Ogledov: 223; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (3,05 MB)

2.
Spolna vzgoja v prikritem kurikulu vrtca : diplomsko delo
Tina Cvetko, 2023, diplomsko delo

Opis: Spolna vzgoja se začne že v predšolskem obdobju otroka. V prikritem kurikulu vrtca se spolna vzgoja nanaša na vidike kurikula, iz katerih se otroci naučijo vedenja, vrednot, stališč in stereotipov vezanih na spolno vzgojo. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu so predstavljene vsebine vezane na spolno vzgojo v prikritem kurikulu, hkrati pa so predstavljene človekove vrednote, moralna vzgoja in stereotipi vezani na spolno vzgojo predšolskega otroka. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati in interpretacija rezultatov sestavljenega anketnega vprašalnika. Vzorec zajema vzgojitelje predšolskih otrok, podatki so zbrani s pomočjo anketnega vprašalnika, pridobljeni rezultati pa so bili obdelani s programom SPSS. V interpretaciji rezultatov je predstavljeno, ali so vzgojitelji ozaveščeni o pojmu prikriti kurikul, da na področje spolne vzgoje sodita tudi ustrezna nega in higiena predšolskega otroka, ali pravilno poimenujejo dele spolovila ter ali se čutijo kompetentne za izvajanje predšolske spolne vzgoje v vrtcu. Ugotovljeno je bilo, da so vzgojitelji dobro ozaveščeni o pojmu prikriti kurikul, da se največkrat spolna vzgoja pojavi pri negi in higieni predšolskega otroka, pri previjanju pa se večina vzgojiteljev izogiba poimenovanja spolnih organov. Večina vzgojiteljev se čuti delno kompetentnih za izvajanje spolne vzgoje v vrtcu.
Ključne besede: spolna vzgoja, prikriti kurikul, potrebe, moralna vzgoja, kompetence vzgojitelja
Objavljeno v DKUM: 24.08.2023; Ogledov: 588; Prenosov: 103
.pdf Celotno besedilo (423,57 KB)

3.
Skupno branje Ostržka z vidika Kohlbergovih stopenj moralnega razvoja
Polonca Legvart, 2013, izvirni znanstveni članek

Opis: Pri projektu skupinskega branja Collodijevega Ostržka v drugem razredu osnovne šole smo med drugim uporabili tudi Kohlbergov model razvojnih stopenj moralnega dozorevanja. V ta namen smo spodbujali in beležili odzive učencev na moralne dileme, ki jih je v besedilu mnogo. Ugotovili smo, da moralne presoje otrok sežejo malce preko obeh stopenj predkonvencionalne ravni, v posameznih primerih tudi do četrte stopnje konvencionalne ravni. Podobno kažejo tudi nekatere druge študije moralnega razvoja otrok, ki se opirajo na Kohlbergov model. Toda naš glavni namen je bil iskanje didaktičnih pristopov pri obravnavi književnega dela, s katerimi bi uspeli izluščiti tudi moralne vsebine in z njimi podpreti implicitno moralno vzgojo učencev. Kohlberg nam je bil v pomoč, da tega nismo počeli anekdotično in moralistično, ampak sistematično in na podlagi univerzalne etike s pravičnostjo kot vrhovno vrednoto. Posebej nas je zanimala še problematika t. i. permisivnosti, ki je pod drugimi oznakami očitno obstajala že v Collodijevem času in se izražala v zanjo značilnih zmotah, da popustljivost pomeni svobodo, nenačrtnost pogojuje spontanost, neposlušnost izraža individualnost, zmedenost govori za umetnost in zmešnjava predstavlja pedagoški koncept. Naša spoznanja o tem govorijo za procesno-razvojni didaktični model moralne vzgoje, ki bi ga lahko označili tudi kot postpermisivni pristop.
Ključne besede: italijanska mladinska književnost, moralna vzgoja, permisivnost, progresivnost, Carlo Collodi, Ostržek, učne metode, skupinsko branje, začetni pouk, osnovne šole
Objavljeno v DKUM: 21.12.2015; Ogledov: 1288; Prenosov: 177
.pdf Celotno besedilo (137,58 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
MORALNA VZGOJA PREDŠOLSKIH OTROK SKOZI RISANKE
Romana Trafela, 2015, diplomsko delo

Opis: V teoretičnem delu diplomskega dela Moralna vzgoja predšolskih otrok skozi risanke najprej natančneje opredelimo pojem morala. Dotaknemo se moralnih teorij, ki jih omenjajo avtorji, moralnega razvoja, in dejavnikov, ki vplivajo na otrokov moralni razvoj ter moralne vzgoje otrok. V nadaljevanju predstavimo medije, podrobneje se posvetimo televiziji in risankam. V empiričnem delu diplomskega dela smo predstavili pridobljene podatke, ki smo jih pridobili s pomočjo anketiranja otrok. Osredotočili smo se na raziskavo o tem, kako otroci v risankah prepoznavajo, razumejo in dojemajo moralne kvalitete, kot so vljudnost, resnicoljubnost in strpnost. Namen empirične raziskave je ugotoviti, ali otroci prepoznavajo moralna in nemoralna dejanja likov v risankah in kaj se iz risanke naučijo. Zanimalo nas je še, kakšno je njihovo mnenje o dejanju posameznega lika, kako bi lahko v določeni situaciji ravnali drugače, zakaj se jim določene moralne kvalitete zdijo pomembne, kje oz. kdo jih je poučil o opravičevanju, resnicoljubnosti in strpnosti. Prav tako smo se skozi izdelavo diplomskega dela spraševali ali so nam poučne risanke lahko v pomoč pri učenju moralne vzgoje. Končna spoznanja govorijo o tem, da predšolski otroci prepoznavajo moralna in nemoralna dejanja likov iz risank. Pri tem se opirajo na svoje lastne izkušnje in znanje, ki ga o tem, kaj je prav in kaj ni, že imajo, ter na videno situacijo v risanki. Ugotovili smo, da poučne risanke lahko uporabimo za učenje moralne vzgoje.
Ključne besede: morala, moralni razvoj, moralna vzgoja, predšolski otrok, mediji, televizija, risanke, vljudnost, strpnost, resnicoljubnost.
Objavljeno v DKUM: 23.07.2015; Ogledov: 4000; Prenosov: 666
.pdf Celotno besedilo (1,64 MB)

5.
OTROKOVO RAZUMEVANJE SOCIALNIH VRLIN
Maša Draksler, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga Otrokovo razumevanje socialnih vrlin, se dotika predvsem normativne etike in sicer natančneje, ene izmed strategij normativne etike – etike vrlin. V teoretičnem delu smo natančneje opredelili ter predstavili problematiko vrlin in različne poglede nanje, dotaknili smo se moralne vzgoje in teorij, ki se je tičejo ter nekaj besed namenili tudi različnim nivojem moralnega presojanja. Različne poglede na vrline smo predstavili s strani treh velikih filozofov – Sokrata, Platona in Aristotela. Pojasnili pa smo tudi vrline, ki smo jih uporabili pri empirični raziskavi. V empiričnem delu diplomske naloge pa smo se osredotočili na empirično raziskavo o tem, kako predšolski otroci razumejo, prepoznajo in dojemajo pet različnih vrlin, ki smo jih izbrali na podlagi intervjujev z njimi. Te vrline so prijateljstvo, pogum, potrpežljivost, dobrota in delavnost. Namen diplomskega dela je bil, da smo na osnovi poglobljene študije etike vrlin izvedli empirično raziskavo z otroci in ugotovili kaj otrokom predstavlja in vključuje pomen določene vrline, kako to vrlino razumejo in kaj pri otrocih zajema. V okviru diplomske naloge smo uporabili tako teoretične kot empirične metode raziskovanja, saj je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. Najpomembnejša ugotovitev našega diplomskega dela je, da tudi predšolski otroci že kognitivno razumevajo in dojemajo vrline ter v veliki meri že razumejo, kaj pomeni ravnanje oziroma delovanje v skladu z njimi. Otroci v predšolskem obdobju delujejo predvsem na podlagi konkretnih izkušenj. Vendar v skladu z vrlinami najpogosteje delujejo predvsem zato, da se izognejo neodobravanju s strani odraslih, torej iz avtoritete in spoštovanja ter jih šele kasneje ponotranjijo in osmislijo. Vrline, ki so del nas oziroma našega značaja, pripomorejo k regulaciji socialnih odnosov in posamezniku nudijo orientacijo za delovanje v družbi.
Ključne besede: etika, etika vrlin, morala, moralna vzgoja, teorije moralne vzgoje, moralno presojanje, vrline, Sokrat, Platon, Aristotel, otrok, predšolski otrok, prijateljstvo, potrpežljivost, delavnost, dobro, dobrota, pogum, otrokovo razumevanje vrlin.
Objavljeno v DKUM: 10.10.2012; Ogledov: 3991; Prenosov: 545
.pdf Celotno besedilo (2,12 MB)

Iskanje izvedeno v 0.14 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici