| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
TABORIŠČE TEHARJE IN AMNESTIJA leta 1945
Terezija Potočnik, 2009, diplomsko delo

Opis: Povzetek Eden najtemnejših, če ne celo najtemnejši madež slovenske zgodovine, je nastal v letu 1945 tik po koncu druge svetovne vojne. To temno obdobje je zaznamovano z državljansko vojno, z revolucijo, z begi iz domovine, nesrečno vrnitvijo vanjo, s koncentracijskimi taborišči in množičnimi poboji. Ko so bili pripadniki domobranskih enot vrnjeni nazaj v Slovenijo, so bili najprej deportirani v koncentracijska taborišča širom po Sloveniji. Eno od takih je bilo tudi taborišče Teharje. Tja so namestili množico domobrancev, njihovih pomožnih enot, civilistov, ki so jih spremljali. Torej; v istem taborišču so se znašli tako civilisti, ki so spremljali domobrance, kot tudi drugi, ki so bili zaprti bodisi zaradi kolaboracije ali posedovanja dobrin, ki si jih je zaželela nova oblast. Nova oblast, bolje rečeno osvobodilna fronta (OF) pod vodstvom komunistične partije (KP), je prevzela oblast na vseh področjih, to se je odražalo tudi v sodstvu, ki je začelo vsebovati prvine socialističnega prava, še prej pa so z dekretom ukinili predvojno pravo. To je vodilo v pravni nered, v katerem so se dogajali montirani procesi in montirane obsodbe. Veliko večino zaprtih domobrancev, ki so jih pred tem razdelili v skupine, so izvensodno pobili. Preživeli, v primeru Teharij sta bili to skupini B in A, ki so ju sestavljali mladoletni domobranci, pa so bili na milost in nemilost prepuščeni življenju v koncentracijskem taborišču. Velik del jih je bil obsojen zaradi pripadnosti domobranskim enotam. Vojaško sodišče v Celju je obsodilo 405 zapornikov. Obsojeni so bili na različno dolge kazni odvzema svobode s prisilnim delom in odvzemom državljanskih in političnih pravic. Tega jih je odrešila amnestija, ki je bila razglašena 3. 8. 1945 in po kateri se je iz taborišča Teharje v svobodo napotilo 369 amnestirancev. Amnestirani pa niso bili le bivši domobranci, temveč tudi civilne osebe. Za nekatere med njimi obstajajo obsodbeni dokumenti, za druge pa le dva seznama, eden popolnoma amnestiranih in drugi delno amnestiranih. Slednji so v taborišču dalje prestajali kazen, še v času, ko se je taborišče jeseni 1945 preoblikovalo v kazensko taborišče Teharje.
Ključne besede: Ključne besede: taborišče Teharje, domobranci, amnestija, poboji, montirani procesi, politika in sodstvo leta 1945, vojaška sodišča.
Objavljeno: 22.08.2009; Ogledov: 6704; Prenosov: 753
.pdf Celotno besedilo (1,46 MB)

2.
NOČ JE MOJ EDINI DOM - USODA LUDVIKA MRZELA
Arnold Lešnik, 2012, diplomsko delo

Opis: Ludvik Mrzel, slovenski intelektualec, levičar in marksist, je bil eden prvih simpatizerjev in članov komunističnega gibanja na Slovenskem. Bil je ugleden publicist, gledališki kritik, novinar in pisatelj. V začetku dvajsetih let 20. stoletja se je pridružil Zvezi komunistične mladine Jugoslavije (ZKMJ) in kmalu za tem Komunistični partiji Jugoslavije (KPJ). Nekaj časa je opravljal delo sekretarja pokrajinskega komiteja ZKMJ. Kmalu po sprejemu v partijo je postal pasiven in bil zaradi tega izključen, čeprav je ostal levo orientiran. Med okupacijo se je na pobudo Prežihovega Voranca angažiral v OF. Po dveh aretacijah in krajšem obdobju v partizanih je pristal v koncentracijskem taborišču Dachau. Nekaj časa je bil sobni pisar, nato delavec na plantaži in nazadnje fizični delavec v tovarni v Ulmu. Po osvoboditvi se je v Mariboru kot upravnik gledališča znašel sredi intrig in zarot, ki jim ni bil kos in slednjič je pristal kot obsojenec na zloglasnem Golem otoku. Mrzelova povojna usoda je bila posledica osebnih zamer, a še bolj njegove svobodomiselnosti v času, ko le-ta ni bila na mestu.
Ključne besede: Ludvik Mrzel, dachauski procesi, prevzem oblasti, totalitarizem, kultura po vojni, mariborsko gledališče, montirani procesi, komunistična partija.
Objavljeno: 17.09.2012; Ogledov: 1727; Prenosov: 143
.pdf Celotno besedilo (6,38 MB)

3.
SOVJETSKA ZVEZA V LUČI SLOVENSKIH IN AMERIŠKIH ČASNIKOV V LETIH 1930-1945
Milan Mrđenović, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu sem obravnaval prelomna leta razvoja sovjetskega stalinističnega sistema, ki je kasneje postal vzor mnogim drugim vzhodnoevropskim državam in tudi Jugoslaviji takoj po drugi svetovni vojni. V diplomskem delu sem se osredotočal na mnenja, ki so ga o Sovjetski zvezi pisali slovenski in ameriški časniki tistega obdobja. Pri tem sem si v veliki meri pomagal z literaturo in spomini pomembnih osebnosti tistega časa. Naloga je osredotočena na pet ključnih poglavij, ki so zaznamovala zgodovino Sovjetske zveze v obdobju med leti 1930−1945. Gre za poglavja o stalinizmu, kolektivizaciji in industrializaciji, velikih čistkah, zunanji politiki in drugi svetovni vojni. S pomočjo virov in literature sem poskušal prikazati utrip razmišljanja takratnega časa. Zanimalo me je, koliko so Slovenci v Jugoslaviji in ZDA vedeli o Sovjetski zvezi. V vsakem poglavju se pojavi več ključnih tem, ki sem jih poskušal razložiti. Pojavljajo se teme o ideologiji stalinizma, komunizma, marksizma, delovanju tajne policije, partijskega aparata in delovnih taborišč, o lakoti v Ukrajini, Kominterni, čistkah v vojski in partiji, nemško-sovjetskem pakt, Hitlerju, Stalinu, Rooseveltu, ameriški pomoči med drugo svetovno vojno, ameriških Slovenci in njihovem odnosu do zavezništva s Sovjetsko zvezo itd. V zaključku diplomskega dela sem povzel bistvene ugotovitve iz vsakega poglavja.
Ključne besede: Stalin, Sovjetska zveza, Rusija, Nemčija, ZDA, boljševiki, komunizem, partija, Rdeča armada, tajna policija, GPU, NKVD, politbiro, centralni komite, Kominterna, kolektivizacija, industrializacija, čistke, gulagi, montirani procesi, ljudska fronta, pakt, zakoni o nevtralnosti, posojilno-najemni zakon, konvoji, Roosevelt, Harriman, časnik.
Objavljeno: 15.02.2016; Ogledov: 905; Prenosov: 150
.pdf Celotno besedilo (1,55 MB)

4.
DACHAUSKI PROCESI V SLOVENIJI IN SODNA REHABILITACIJA OBSOJENIH
Mihaela Banfi, 2016, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je predstaviti eno najmračnejših obdobij slovenske politične in posledično tudi pravne zgodovine, tj. obdobje dachauskih procesov v Sloveniji. Diplomsko delo je zasnovano na način, da je najprej splošno opisano taborišče Dachau: organizacija in delovanje taborišča. Nato se vsebina diplomskega dela nadaljuje v prikaz povojnega obdobja v Sloveniji ter opis povojnega »revolucionarnega« prava oz. t.i. obdobja »brezpravja«, ki je bila podlaga izvedbi dachauskih procesov v Sloveniji. Dachauski procesi kot montirani politični procesi so v diplomskem delu predstavljeni preko najpomembnejših zgodovinskih dejstev in dogodkov v obdobju po vojni. Opisan je takratni upravni aparat, vključno s sodstvom. Zadnji del diplomskega dela je namenjen raziskavi uporabe kazenskega materialnega in kazenskega procesnega prava v dachauskih procesih ter zlorabi le-tega s strani takratne oblasti. Konec diplomskega dela se zaključi z ugotovitvami o sodni in politični rehabilitaciji obsojenih v dachauskih procesih v Sloveniji. Za pripravo diplomskega dela je bila uporabljena slovenska in tuja literatura, ki je navedena na koncu diplomskega dela, in ki je bila študirana in raziskovana z uporabo opisne oz. deskriptivne metode s študijo literature, z zgodovinsko metodo preko preučevanja preteklosti in znanih dejstev na nivoju opisovanja in razlaganja ter s pomočjo metode analize in sinteze preko preučevanja kazenskega prava pri izvedbi dachauskih procesov, sodb in zaključkov le-teh.
Ključne besede: dachauski procesi, montirani politični procesi, povojno pravo, brezpravje, sodna rehabilitacija, politična rehabilitacija
Objavljeno: 18.11.2016; Ogledov: 981; Prenosov: 113
.pdf Celotno besedilo (524,71 KB)

Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici