Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: This article examines the effects of Montessori music-movement activities on the development of the rhythmic abilities of 59 children from Montessori preschools, aged between 3 and 6 years. Children were deployed into two experimental groups (EG 1 (n = 20) & EG 2 (n = 22)) and a control group (CG) (n = 17). Our intervention consisted of introducing 15 to 20 min of unstructured movement time, either accompanied by a piano (EG 1) or recording (EG 2), three times a week for four months, whereas the control group carried on the usual Montessori program. We used a quasi-experimental nonequivalent groups design with pretest-posttest. Three tests for measuring rhythmic abilities were used: auditory discrimination of the rhythmic patterns, imitation of spoken rhythmic phrases, and determining the synchronization of movement with the rhythm of the music. The interventions had a positive effect on the development of the rhythmic abilities of children included in the study. The most significant effect was noticed in EG 1, while no effect of non-activity was detected in the control group.
Ključne besede: rhythmic abilities, music and movement, Montessori, preschool
Objavljeno v DKUM: 15.02.2024; Ogledov: 288; Prenosov: 25
Celotno besedilo (676,96 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Trenutna pedagoška teorija montessori in raziskovalna praksa nakazujeta, da je v pristopu montessori glasba v primerjavi z drugimi področji delovanja pogosto podcenjena. Z doktorsko disertacijo si prizadevamo pomembno prispevati k razvoju glasbene vzgoje v vrtcih montessori v Sloveniji in širše. Teoretični del doktorske disertacije obravnava opredelitev pedagogike montessori ter njenega mesta v slovenskem prostoru, osredotoča se na področje glasbe v omenjenem pristopu ter proučuje razvoj glasbenih sposobnosti predšolskih otrok. V slovenski prostor in širše uvaja natančno opredelitev didaktičnih smernic pristopa montessori, ki temeljijo na aktualnih spoznanjih pedagogike montessori, didaktike, psihologije, splošne pedagogike ter sorodnih ved. S pregledom stanja pedagogike montessori v Sloveniji proučujemo vlogo in položaj pristopa montessori znotraj slovenskega sistema predšolske vzgoje. Opredelitev razvoja glasbenih sposobnosti v predšolskem obdobju podaja sintezo literature s področja glasbenih sposobnosti, njihovega ocenjevanja ter faz v glasbenem razvoju predšolskih otrok. Teoretična izhodišča doktorske disertacije predstavljajo pomemben temelj, na katerem je zasnovan empirični del, ki sestoji iz treh faz raziskave. V prvi fazi raziskave smo želeli z uporabo kvalitativnega raziskovanja ugotoviti podobnosti in razlike na področju predšolske glasbene vzgoje med veljavnim javnim programom za vrtce in programi zasebnih vrtcev, ki delujejo po načelih pedagogike montessori. V drugi fazi raziskave smo preučevali kontekst, v katerega je postavljeno področje glasbe v vrtcih montessori, ter analizirali načrtovanje glasbene vzgoje z vidika strukture, zastopanosti glasbenih dejavnosti, metod, oblik in sredstev dela. S pomočjo anketnega vprašalnika, ki je nastal za potrebe doktorske disertacije, smo anketirali 110 strokovnih delavcev iz vrtcev montessori iz Slovenije in tujine ter na podlagi analize načrtovanja glasbene vzgoje ugotovili, da se na področju poučevanja glasbe v vrtcih montessori sicer pojavlja veliko dobrih praks, vendar je še veliko prostora za izboljšave in nadaljnji razvoj. V tretji fazi raziskave smo se osredotočali na oblikovanje eksperimentalnega modela s cilji, vzgojno-izobraževalno vsebino in metodami, oblikami in sredstvi vzgojno-izobraževalnega procesa za področje glasbe po pedagoških smernicah montessori ter preverjanje njegovega učinka na razvoj elementarnih glasbenih sposobnosti predšolskih otrok z izvedbo kvazieksperimenta. Na podlagi rezultatov kvazieksperimenta, v katerem je sodelovalo 71 pet- do šestletnih otrok iz slovenskih vrtcev montessori, smo ugotovili, da ima eksperimentalni model za poučevanje glasbe v vrtcih montessori večji učinek na razvoj elementarnih glasbenih sposobnosti predšolskih otrok kot poučevanje glasbe v vrtcih montessori na tradicionalen način. Prav tako smo ugotovili, da ima izvedba eksperimentalnega modela poučevanja glasbe po pristopu montessori z glasbeno usposobljenim izvajalcem večji učinek na razvoj ritmičnega in melodičnega posluha predšolskih otrok kot pa izvedba eksperimentalnega modela z izvajalcem brez glasbene izobrazbe. Znanstveni doprinos doktorske disertacije predstavljajo številna pomembna spoznanja iz vseh faz raziskave. Gre za obširno empirično študijo z uporabo mešanih metod raziskovanja v slovenskem prostoru in širše, ki celostno obravnava področje glasbe v vrtcih montessori. Koncept načrtovanja in izvajanja glasbenih dejavnosti je obravnavan z analizo javno veljavnih kurikularnih dokumentov, študijo mnenj in stališč strokovnih delavcev, ki so zaposleni v slovenskih in tujih vrtcih montessori, ter kvazieksperimentom, v katerega smo vključili predšolske otroke, ki obiskujejo program predšolske vzgoje montessori. Doktorska raziskava s svojo robustno metodološko zasnovo prispeva k obstoječemu znanju o razvoju glasbenih sposobnosti v predšolskem obdobju in ponuja dodatna spoznanja o pomenu usposobljenosti strokovnih delavcev, ki poučujejo predšolsko glasbeno vzgojo.
Ključne besede: predšolska glasbena vzgoja, pristop montessori, glasbene dejavnosti, načrtovanje, glasbene sposobnosti
Objavljeno v DKUM: 26.10.2023; Ogledov: 672; Prenosov: 150
Celotno besedilo (5,33 MB)

Opis: Namen magistrskega dela Opažanja vzgojiteljev glede pomena okolja za razvoj otrokove samostojnosti je preveriti opažanja vzgojiteljev mariborskega montessori vrtca »Hiša otrok« glede pomena okolja za razvoj otrokove samostojnosti. Termin okolje je izjemno širok pojem, saj zajema različne vrste okolij, kot so kulturno, versko, socialno, družinsko, institucionalno ipd. V magistrskem delu smo se osredotočili na okolje, zasnovano po metodi montessori. V teoretičnem delu smo razložili pojem samostojnost predšolskih otrok, na kratko opisali potek razvoja samostojnosti ter povzeli glavne značilnosti razvoja samostojnosti predšolskih otrok na področju telesno-gibalnega, spoznavnega in socialno-čustvenega razvoja. V nadaljevanju smo opisali vpliv okolja in vpliv odraslega, ki sta medsebojno neločljivo povezana. Ker smo se osredotočili na montessori okolje, smo na koncu opredelili še montessori pedagogiko ter vlogo montessori okolja. V empiričnem delu smo z uporabo deskriptivne in kavzalno-neeksperimentalne metode pedagoškega raziskovanja naredili raziskavo in prikazali ugotovitve, da vzgojitelji montessori vrtca na podlagi opažanj verjamejo v okolje pripravljeno po montessori metodi kot spodbujajoče za razvoj otrokove želje po neodvisnosti, za razvoj socialno-čustvene samostojnosti ter za razvoj govornih sposobnosti. Analiza pridobljenih podatkov je pokazala tudi, da vzgojitelji ocenjujejo omogočanje samostojnosti kot najpomembnejši dejavnik okolja za razvoj samostojnosti predšolskega otroka ter opažajo pozitiven vpliv usklajenosti vrtčevskega in družinskega okolja.
Ključne besede: Montessori, pomen okolja, spodbudno okolje, predšolski otrok, samostojnost.
Objavljeno v DKUM: 22.08.2023; Ogledov: 493; Prenosov: 65
Celotno besedilo (2,23 MB)

Opis: Maria Montessori je prepoznala, da otroci v svojem razvoju prehajajo skozi občutljiva obdobja, med katerimi so posebej dojemljivi za nova znanja. Eno izmed njih je tudi obdobje za glasbo, ki traja od drugega do šestega leta starosti. V tem času je potrebno najti čim več priložnosti za poslušanje in izvajanje glasbe. Cilj diplomskega dela je bil opazovati, zapisati in analizirati izmišljarije in zvočne slike predšolskih otrok, ki so nastale pri neusmerjenih glasbenih dejavnostih. V raziskavi, v katero smo vključili 3- do 6-letne otroke iz montessori vrtca, smo spremljali interes ob ustvarjanju v glasbi ter kvaliteto in kvantiteto glasbenega ustvarjanja. Izmišljarije in zvočne slike smo analizirali glede na način ustvarjanja v glasbi, vsebino, ritem, melodijo, uporabo inštrumentov in interes. Ugotovili smo, da otroci pri ustvarjanju besedil izhajajo iz okolja, ki jih obdaja, in trenutnega dogajanja ali pa izhajajo iz besedil, ki jih že poznajo in jih oblikujejo po svoje. Ritmične vrednosti v pesmi ter razpon melodije so odvisni od otrokovih zmožnosti, starosti ter prirojenih posebnosti. Pri ustvarjanju izkazujejo velik interes, saj izhajajo iz sebe in ustvarjajo spontano. Pri ustvarjanju zvočnih slik največkrat opazimo dvo- in trodelno mero ter pogosto spreminjanje takta. Otroci so uporabljali metalofon, zvončke in glasbene zvonce.
Ključne besede: ustvarjalnost, glasbena ustvarjalnost, vokalno ustvarjanje, instrumentalno ustvarjanje, pedagogika montessori
Objavljeno v DKUM: 23.09.2022; Ogledov: 534; Prenosov: 68
Celotno besedilo (1,20 MB)

Opis: Med bistvene elemente Montessori pedagogike štejemo vlogo otroka, pripravljeno okolje in didaktične pripomočke oziroma t. i. material, ki je posebej oblikovan glede na starost in razvojno stopnjo otroka. Ob otroku, ki predstavlja središče celotnega procesa, pripravljenemu okolju ter značilnemu materialu, ne smemo pozabiti še na vlogo odraslega oziroma vzgojitelja, ki je kljub temu, da je njegova vloga bistveno bolj v ozadju kot v javnem konceptu, še kako pomembna. V diplomskem delu smo želeli raziskati pojav le-teh v vrtcu Navihanček pri OŠ Središče ob Dravi. V teoretičnem delu smo se tako dotaknili koncepta javnega vrtca, po katerem tudi deluje zgoraj omenjeni vrtec, ter opredelili vlogo odraslega in otroka v njem. Predstavili smo tudi koncept Montessori pedagogike in njene bistvene elemente. Omenjena koncepta smo med seboj tudi primerjali. Empirični del sestoji iz raziskave, s pomočjo katere smo raziskali seznanjenost vzgojiteljev in pomočnikov vzgojitelja s konceptom Montessori pedagogike, morebitne razlike med njihovim vrtcem in vrtcem, ki deluje po konceptu Montessori pedagogike, pogostost izvajanja dejavnosti, povezanih s svobodno izbiro otroka, ter pojav bistvenih elementov Montessori pedagogike, torej morebitne podobnosti v opremi in pohištvu, materialih in pripomočkih ter vlogi otroka in vzgojitelja.
Ključne besede: javni vrtec, Montessori pedagogika, pripravljeno okolje, vloga otroka, vloga odraslega.
Objavljeno v DKUM: 13.12.2021; Ogledov: 915; Prenosov: 141
Celotno besedilo (350,79 KB)