1. Inoviran model kontinuiranega spremljanja deformacij letaliških vzletno-pristajalnih stezDamjan Doler, 2020, doktorska disertacija Opis: Zahteve po mobilnosti so v današnji družbi zelo visoke. Za učinkovito mobilnost je potrebna tudi gosto razpredena mreža objektov in poti, po katerih se ljudje, blago in informacije lahko premikajo. Vsled tega je zagotavljanje dobro razvite in široko razpredene logistične infrastrukture nujno potrebna. Ključnega pomena je tudi njena kakovost, predvsem zaradi povečanih zahtev po varnosti. Tako razširjenost kot tudi kakovost pa pomembno vplivata na celoten logistični sistem in na mednarodno konkurenčnost. Logistični sistem je učinkovit, če vsi členi v njem delujejo brezhibno. Spremljanje stanja logistične infrastrukture, ki je ključni del logističnega sistema, razvoj modelov za spremljanje stanja logistične infrastrukture in vključevanje teh modelov v sisteme upravljanja transporta so odločilnega pomena.
Eden izmed tipov logistične infrastrukture je tudi letališka infrastruktura, njen pomemben del je vzletno pristajalna steza. Vzletno pristajalne steze so izpostavljene vsakodnevnim obremenitvam zaradi pristajanja in vzletanja zrakoplovov ter drugim vplivom iz okolja, ki povzročajo deformiranje steze, zato je potrebno spremljanje njihovega stanja in izvajanje rednega vzdrževanja. Nastale deformacije na površju vzletno pristajalnih stez ovirajo pilotovo upravljanje zrakoplova in predvsem lažjim zrakoplovom povzročajo težave pri pristajanju ali vzletanju. Težave se prav tako kažejo v slabšem oprijemu, neenakomerni obrabi pnevmatik, v delovanju merskih inštrumentov in nemirni vožnji, kar lahko povzroči poškodbe ali celo uničenje zrakoplovov oziroma njihovih delov.
V doktorski disertaciji smo se zato najprej osredotočili na raziskovanje kritičnih elementov, ki povzročajo motnje v delovanju logističnega sistema. Podrobneje smo se usmerili na raziskovanje letališke infrastrukture, predvsem z vidika odkrivanja in spremljanja deformacij vzletno pristajalnih stez, in na raziskovanje njihovega vpliva na učinkovitost delovanja logističnega sistema. V ta namen smo v nadaljevanju zasnovali in predlagali procesni model vzdrževanja in model spremljanja vertikalnih odstopanj ter deformacij vzletno pristajalnih stez. Predlagan model temelji na uporabi geodetskih metod. Rezultat modela nam prikaže stanje oziroma poškodovanost vzletno pristajalnih stez. V nadaljevanju smo model povezali in vključili v predlagan sistem upravljanja vzdrževanja. Na ta način lahko upravljavcu letališča in službi, zadolženi za vzdrževanje, zagotovimo podatke, potrebne za ustrezno in pravočasno odločanje o načinu in obsegu izvedbe vzdrževalnih ali obnovitvenih del. Rezultate predlaganega modela, tj. območja vertikalnih odstopanj in deformacij, smo v zaključku doktorske disertacije prikazali z uporabo obogatene resničnosti, ki omogoča prikaz rezultatov v interakciji z resničnim okoljem.
Ključne besede: logistična infrastruktura, geodezija, vzletno-pristajalna steza, deformacija, vertikalni pomik, zaznavanje razpok, model, monitoring
Objavljeno: 14.08.2020; Ogledov: 272; Prenosov: 65
 Celotno besedilo (7,77 MB) |
2. Simulacije tehnologije monitoringa intrakranialnega tlakaValerija Rošer, 2020, magistrsko delo Opis: Uvod: Uporaba simulacije je zelo pomembna za usposabljanje študentov zdravstvene nege in zdravstvenih delavcev, saj pripomore k osnovam varne prakse. Monitoriramo z namenom spremljanja in nadzorovanja stanja pacienta, pri pacientih po poškodbi možganovpa spremljamo intrakranialni tlak. Glavni cilj magistrske naloge je narediti simulacijski model, na katerem se bodo lahko študentje učili.
Metode: V empiričnem delu smo uporabili eksperimentalno metodo dela s pomočjo simulacijskega modela. Na simulatorju SimMan 3G smo simulirali tehnologijo, ki je potrebna za zunanjo ventrikularno drenažo (ZVD). Za izvedbo te simulacijske tehnologije smo pri zastopnikih pridobili vse potrebne medicinske pripomočke.
Rezultati: Simulirali smo merjenje ICP preko ZVD in rokovanje z ZVD. S simulacijskim modelom smo prikazali prenos tlačnega vala iz ventriklov do tlačnega pretvornika. Opazovali smo krivulje intrakranialnega tlaka (ICP) in jih analizirali. Na simulatorju SimMan 3G in METI HPS smo raziskovali funkcije glede merjenja ICP.
Diskusija: ZVD omogoča merjenje ICP in dreniranje cerebrospinalne tekočine. Njena slabost pa je, da se merjenje ICP in dreniranje cerebrospinalne tekočine ne more istočasno izvajati. Študentje se lahko učijo pravilnega rokovanja z ZVD sistemom, odčitavanja cerebrospinalne tekočine in merjenja ICP. Na tak način bodo z omenjeno tehniko v času kliničnih vaj že seznanjeni.
Sklep: Na trgu obstajajo katetri, ki omogočajo istočasno drenirane cerebrospinalne tekočine in merjenje ICP. Menim, da bi na tem področju bile potrebne dodatne raziskave, saj je takšna oblika katetra zelo praktična in bo vedno bolj v uporabi v intenzivnih terapijah ter bi bilo priporočljivo prikazati na simulacijskem modelu.
Ključne besede: simulacijsko okolje, monitoring, zunanja ventrikularna drenaža, simulator, znotrajlobanski tlak, simulacijski model, merjenje.
Objavljeno: 04.06.2020; Ogledov: 384; Prenosov: 62
Celotno besedilo (2,72 MB) |
3. International Conference Fluid Power 20192019 Opis: The International Fluid Power Conference is a two day event, intended for all those professionally-involved with hydraulic or pneumatic power devices and for all those, wishing to be informed about the ‘state of the art’, new discoveries and innovations within the field of hydraulics and pneumatics. The gathering of experts at this conference in Maribor has been a tradition since 1995, and is organised by the Faculty of Mechanical Engineering at the University of Maribor, in Slovenia. Fluid Power conferences are organised every second year and cover those principal technical events within the field of fluid power technologies in Slovenia, and throughout this region of Europe. This year's conference is taking place on the 19th and 20th September in Maribor.
Ključne besede: fluid power technology, components and systems, control systems, fluids, maintenance and condition monitoring
Objavljeno: 24.02.2020; Ogledov: 274; Prenosov: 23
 Povezava na datoteko |
4. Analiza alarmov v perioperativnem zdravljenjuHelena Perko, 2020, magistrsko delo Opis: Uvod: Alarmi v perioperativnem zdravljenju imajo veliko vlogo pri prepoznavanju življenjsko ogrožajočih stanj, ki bi lahko privedla tudi do smrti bolnika. Zaposleni so kot glavni uporabniki alarmnih sistemov izpostavljeni velikemu številu alarmov, ki se zgodijo v času zdravstvene oskrbe bolnikov. Namen naloge je bil ugotoviti pogostost proženja različnih alarmov na anestezijskih delovnih postajah, kliničnih monitorjih in infuzijskih črpalkah.
Metode: Uporabili smo kvantitativno metodologijo. Podatke smo pridobili s pomočjo metode opazovanja, kjer smo z analizo zgodovine sproženih alarmov na vzorcu 13 anestezijskih delovnih postaj, 12 kliničnih monitorjev in 5 infuzijskih črpalkah analizirali zgodovine alarmov.
Rezultati: Z analizo podatkov smo ugotovili, da je bilo skupno aktiviranih 994 alarmov. 79 % je bilo tistih z nizko prioriteto, 17 % s srednjo prioriteto in 4 % alarmov z visoko prioriteto. Na 13 anestezijskih delovnih postajah se je v povprečnih 8 urah aktiviralo 318 (32 %) alarmov. Monitor za spremljanje življenjskih funkcij je zabeležil skupno 662 (66,6 %) alarmov in infuzijske črpalke so sprožile 14 (1,4 %) vseh alarmov.
Razprava in sklep: Ugotovili smo, da je v perioperativnem zdravljenju veliko število alarmov z nizkimi prioritetami; največ alarmov je bilo sproženih s strani kliničnih monitorjev; najmanj alarmov so aktivirale infuzijske črpalke.
Ključne besede: alarm, monitoring, perioperativna zdravstvena nega.
Objavljeno: 19.02.2020; Ogledov: 457; Prenosov: 89
Celotno besedilo (1,31 MB) |
5. Ocenjevanje globine sedacije pri bolniku v intenzivni terapijiSandra Štih, 2019, diplomsko delo Opis: Sedacija je del celostne obravnave pacientov v enoti intenzivne terapije, saj pri pacientu omili negativne izkušnje. Ocena nivoja sedacije pri kritično bolnih še vedno predstavlja velik izziv, saj so potrebe po sedativih različne in individualne, točkovne lestvice za ocenjevanje pa imajo določene omejitve. Na področju zdravstvene nege v EIT bi bilo potrebno ugotoviti, kateri je najbolj objektiven način ocenjevanja sedacije.V diplomskem delu smo uporabili metodo pregleda, analize in sinteze domače in tuje strokovne literature. Pregled literature smo izvedli v naslednjih podatkovnih bazah: PubMed, CINAHL, Cochrane Library, ScienceDirect. Iskalno strategijo smo prikazali v PRISMA diagramu.Sedacijske lestvice so slabo občutljive na manjše spremembe v stopnji sedacije in so le-te prej opažene z objektivnimi metodami. Nevrološki monitorji kot so BIS in spektralna entropija imajo zaenkrat še omejeno sposobnost za rutinsko uporabo v enotah intenzivne terapije, a bi lahko zanesljivo in neprekinjeno merjenje sedacije izboljšalo klinično odločanje.Zlatega standarda za ocenjevanje globine sedacije še ni – lestvice so uporabne, vendar večkrat subjektivne in z njihovo uporabo motimo udobje pacienta. Menimo, da je prihodnost ocenjevanja globine sedacije v novih tehnoloških rešitvah.
Ključne besede: medicinska sestra, monitoring, perioperativna zdravstvena nega, sedativi.
Objavljeno: 11.11.2019; Ogledov: 525; Prenosov: 139
Celotno besedilo (1,02 MB) |
6. Sinhronizacija geodetskih in fizikalnih meritev pri izvedbi monitoringa Studenške brviLuka Muršec, 2019, magistrsko delo Opis: Analiza obnašanja konstrukcij dandanes predstavlja pomembno področje gradbene stroke. Monitoring kot ena izmed praktičnih možnosti analize v najširšem smislu povzema kontinuirano opazovanje in izvajanje meritev izbranih parametrov za določen cilj skozi daljše časovno obdobje. V gradbeništvu, kjer nas zanima predvsem odziv konstrukcije na določene vplive, monitoring gradbenih konstrukcij zajema analizo pomikov, deformacij in drugih parametrov, ki bi v svoji osnovi lahko imele potencialni vpliv na konstrukcijo.
Magistrsko delo z naslovom »Sinhronizacija geodetskih in fizikalnih meritev pri izvedbi monitoringa Studenške brvi« temelji na teoretičnih osnovah monitoringa gradbenih konstrukcij s pomočjo geodetskih in fizikalnih metod ter obravnava praktično analizo odziva konstrukcije na različne umetno povzročene obtežne slučaje. Odzive konstrukcije smo skozi različne parametre, kot so pomik, hitrost in pospešek, beležili s pomočjo geodetske (RTS in GNSS) in fizikalne opreme (triaksialni geofoni). Pri uporabi geodetske opreme nas je poleg možnosti končne sinhronizacije rezultatov zanimal tudi dejanski vpliv frekvence zajema podatkov na natančnost izmerjenih vrednosti. V nasprotju s slednjimi smo pri ločeni analizi odziva konstrukcije s fizikalnimi metodami analizirali predvsem možnost sinhronizacije izmerjenih signalov s stališča pripadajočih hitrosti in pospeškov konstrukcijskega odziva. Posebno poglavje smo posvetili tudi predstavitvi spektralne analize s teoretičnega vidika, le-temu pa smo skozi obdelavo podatkov z uporabo algoritmov Fourierjeve transformacije dodali tudi praktično vrednost.
Ključne besede: monitoring gradbenih objektov, spektralna analiza, sinhronizacija
Objavljeno: 27.08.2019; Ogledov: 407; Prenosov: 70
Celotno besedilo (4,46 MB) |
7. Simulacija uporabe sistema za inhalacijsko sedacijo »AnaConDa« v enoti intenzivne terapijeRok Kolarič, 2019, magistrsko delo Opis: Uvod: In-situ simulacije so posebne vrste simulacij, ki potekajo v dejanskem kliničnem okolju z namenom, da dosežemo čim bolj realno in natančno okolje. »AnaConDa« (naprava za ohranjanje anestezije) je medicinski pripomoček, ki je varen, zanesljiv in stroškovno učinkovit ter omogoča sedacijo z vdihovanjem hlapnih anestetikov v EIT. Glavni cilj magistrskega dela je bil pripraviti izhodišča za izdelavo navodila za delo.
Metode: V empiričnem delu smo uporabili eksperimentalno metodo dela s pomočjo simulacijskega modela. Bolnika je predstavljal simulator Laerdal Airway Mangement Trainer. Pri uporabi medicinskih pripomočkov, ki omogočajo inhalacijsko sedacijo, smo se omejili na izdelke švedskega podjetja Sedana Medical, »AnaConDa«.
Rezultati: Simulirali smo pripravo, delovanje in monitoring sistema za inhalacijsko sedacijo »AnaConDa«. Sproti smo si tudi zapisovali komentarje s strani udeležencev simulacije. S pomočjo Likertove lestvice smo pridobili ocene posameznih stopenj simulacije. Priprava sistema: 4,85; delovanje sistema: 4,75; monitoring sistema: 4,9.
Diskusija: Medicinske sestre so odgovorne za delovanje in uporabo sistema za inhalacijsko sedacijo. S pomočjo simulacije smo udeležence simulacije poučili o uporabi in razumevanju tega sistema. Udeleženci so visoko ocenili tak način edukacije in si jih v prihodnje želijo več. Simulator je omogočal izvedbo vseh treh stopenj simulacije.
Sklep: V Sloveniji bi lahko večji poudarek namenili izobraževanju s pomočjo simulacij. Udeleženci simulacij bi pridobili dodatna znanja, ki bi jih prenesli v prakso in bi na delovnem mestu bolj suvereno in samozavestno izvajali najrazličnejše postopke in posege.
Ključne besede: hlapni anestetik, naprava za ohranjanje anestezije, simulacijski model, priprava, delovanje, monitoring
Objavljeno: 07.05.2019; Ogledov: 521; Prenosov: 85
Celotno besedilo (4,26 MB) |
8. E-vrt: mreža izobraževalnih in bivalnih vrtovMelita Rozman Cafuta, Ana Vovk Korže, Marko Hölbl, Matjaž P. Nekrep, Tatjana Perc Nekrep, Gorazd Mauer, Dario Dogša, Tjaša Pauko, Lucija Cvejan, Špela Arzenšek, Danijel Davidović, Tilen Hliš, Jaka Zavratnik, Miha Podplatnik, 2018, končno poročilo o rezultatih raziskav Ključne besede: vrtovi, bivalni vrtovi, e-vrtovi, monitoring
Objavljeno: 30.01.2019; Ogledov: 636; Prenosov: 50
Celotno besedilo (417,23 KB) |
9. Tesnjenje akumulacijskih jezerLovro Milič, 2018, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga opisuje različne tipe visokovodnih pregrad, njihove prednosti in slabosti. Poudarek je na zemeljskih pregradah. Predstavljeni so osnovni elementi zemeljskih nasipov, njihove funkcije in različne tehnologije tesnjenja.
Podana je pomembnost in zahtevnost zemeljskega visokovodnega nasipa kot objekta 3. geotehnične kategorije, ki potrebuje kvalitetne in strokovno korektne standarde ter smernice za projektiranje in izvajanje. Zaradi nedodelanosti nacionalnih standardov in pravil se udeleženci projekta zatekajo k tujim smernicam, ki morajo vsaj ustrezati merilom in osnovnim zahtevam po globalni stabilnosti po EVROKODU. Velika potencialna nevarnost ob porušitvi objekta zahteva avtomatizirano tehnično opazovanje, ki pošilja podatke v realnem času v bazo, kjer se jih s pomočjo programske opreme obdela in analizira. Monitoring parametrov, ki vplivajo na stabilnost in funkcionalnost (meritve deformacij in filtracije vode), predstavlja le majhen odstotek (do 3 %) vrednosti celotne investicije, kar na oceno tveganja ob primeru katastrofe predstavlja minimalni vložek.
Izdelano je finančno ovrednotenje različnih karakterističnih prerezov nasipa na akumulacijskem jezeru na spodnji Savi, ki je pokazalo, da zmerno povečan obseg zemeljskih del bistveno ne spremeni vrednosti nasipa na tekoči meter, saj se izravnava masne bilance nasipa dogaja v prečni smeri s čim manj transporta materiala. Večji vpliv na vrednost ima izbira tehnologije tesnitve. Izvedena je bila analiza alternativnega predloga izvedbe tesnitve z betonsko oblogo (nasip po metodi ''CFRD'') v programu PLAXIS 2D, ki je tehnično sprejemljiva, vendar neprimerna za izvedbo na območju bazena HE Brežice, saj je le ta predolg in preširok. Ugotvoljeno je bilo, da pri večjih dimenzijah kanala izvedba betonske obloge predstavlja ogromen poseg v okolje in ni več finančno ustrezna.
Ključne besede: zemeljski nasip, tesnjenje, monitoring, finančna analiza, betonska obloga
Objavljeno: 19.12.2018; Ogledov: 439; Prenosov: 50
Celotno besedilo (4,14 MB) |
10. Simulacije alarmov vitalnih funkcij na defibrilatorjuNejc Centrih, 2018, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Aparati za monitoring vitalnih funkcij imajo različne možnosti nastavitev alarmov in različne čase proženja alarmov. Primarni namen študije je bil raziskati, na kak način lahko prožimo alarme pri zdravih preiskovancih in kako hitro se aktivira alarm.
Metodologija: Eksperimentalno raziskavo smo izvedli v kontroliranem okolju Simulacijskega centra z defibrilatorjem Lifepak 12 proizvajalca Medtronic. Alarme smo prožili po 5 krat v vsakem poskusu na simulatorju ali na prostovoljcu, ki se je fizično obremenil s počepi. Neinvazivno smo merili krvni tlak z večkratnimi zaporednimi meritvami. Nastavitve alarmov na defibrilatorju sta zajemali dve veliki skupini: avtomatska hitra nastavitev alarmov in nastavitev ozkega področja proženja alarma.
Rezultati: Alarm mediane pulza se je pri simulaciji s 60 počepi prožil v 19 sekundah, v primeru 30 počepov pa v 31 sekundah. Pri večkratnih zaporednih meritvah krvnega tlaka je prišlo do proženja alarmov pri 4. in 5. zaporedni meritvi. Pri simulacijah frekvence dihanja smo ugotovili, da je lažje simulirati hitra odstopanja v dihanju ter da monitor apneo vedno zazna po 30 sekundah, oteženo je prožiti alarm PETCO2. Ugotavljamo, da alarma ventrikularne fibrilacije ni mogoče prožiti z zunanjimi ročkami, temveč s samolepilnimi elektrodami.
Diskusija in zaključek: Alarmi se ob večjih odstopanjih prožijo hitreje, ob manjših odstopanjih pa počasneje. Opozarjamo, da je potrebno ob zagonu defibrilatorja aktivirati alarme, ki so sicer onemogočeni.
Ključne besede: monitoring vitalnih funkcij, medicinski pripomočki, alarmi, urgentna stanja
Objavljeno: 13.07.2018; Ogledov: 582; Prenosov: 192
Celotno besedilo (1,57 MB) |
