Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Makroekonomska neravnovesja so področje, kjer se ugotavljajo makroekonomske razmere v evropskih državah na 14 področjih, ali so te države v čezmernem neravnovesju ali ravnovesju. V diplomskem delu bomo najprej predstavili povezavo s predhodnimi ekonomskimi misleci in kako so se že v preteklosti navezovali na iskanje in določanje neravnovesij. V prvem delu diplomskega dela smo zato prikazali najprej teorijo optimalnega valutnega območja ter značilnosti Ekonomske in monetarne unije z vsemi prednostmi in slabostmi evra. Podrobneje smo predstavili postopek makroekonomskih neravnovesij in kako se ta prepoznavajo ter odpravljajo, nato pa smo v drugem delu diplomskega dela vsakega izmed 14 kazalnikov makroekonomskih neravnovesij opisali. Na koncu smo analizirali kazalnike v Sloveniji in izpostavili tiste kazalnike, kjer so bila najbolj izstopajoča neravnovesja v naši državi v letih 2010, 2018 in 2019 ter na področju teh izstopajočih kazalnikov naredili primerjavo s tistimi evropskimi državami, ki so pri vsakem kazalniku v letu 2020 imele najboljše in najslabše vrednosti. Končne ugotovitve so bile, da v Sloveniji ni bilo opaziti pretiranih čezmernih neravnovesij, saj je izstopajočih kazalnikov bilo le 5. Najbolj izstopajoč kazalnik je bil javni dolg, ki se je od leta 2010 do 2015 močno povečal in se začel zniževati od leta 2015 do 2019, ko je znašal 65,6% BDP. V letu 2020 se je javni dolg spet začel povečevati, saj je k povečanju javnega dolga močno pripomogel tudi vpliv pandemije Covid-19. Javni dolg je leta 2020 presegal prag kazalnika za več kot 20 odstotnih točk BDP, kar je ogromno, a Slovenija še vedno ni na področju dolga med slabšimi evropskimi državami.
Ključne besede: makroekonomska neravnovesja, postopek makroekonomskih neravnovesij, optimalno valutno območje, Ekonomska in monetarna unija, analiza kazalnikov makroekonomskih neravnovesij
Objavljeno v DKUM: 11.11.2021; Ogledov: 908; Prenosov: 128
Celotno besedilo (981,94 KB)

Opis: Že od same ustanovitve Evropske monetarne unije in uvedbe evra kot skupne valute so finančni trgi zanemarjali kreditna tveganja, premalo pozornosti so namenjali makroekonomskim podatkom posamezne države. Vrsto let so se države zadolževale in povečevale javni dolg kljub visokim, nekatere z nevzdržnimi proračunskimi primanjkljaji, s strukturnimi reformami se je odlašalo. Evropska unija je imela postavljena merila in smernice za nadzorovanje javnih financ, vendar brez enotne fiskalne unije nima instrumentov za ukrepanje. Šele v globalni finančni in kasneje dolžniški krizi se je resnost nastale makroekonomske situacije odrazila na razmikih v donosnostih posameznih držav, finančni trgi so se večkrat odzvali panično, zaradi česar je prišlo do pretiranega povišanja razmikov, kar je v nekaterih primerih, celo državam, onemogočilo dostop do finančnih virov na trgu. Potrebni so bili ukrepi institucij EU, na eni strani za rešitev nastalih težav v finančnem sistemu, na drugi strani za rešitev javnih financ posameznih držav. Evropska centralna banka je odigrala največjo vlogo pri posredovanju na trgih, najprej se je na spremenjene razmere odzvala z zniževanjem ključne obrestne mere, kasneje zaradi kreditnega krča še z drugimi nestandardnimi ukrepi monetarne politike. Z neposrednim odkupom vrednostnih papirjev od poslovnih bank je želela povečati kreditno aktivnost. Po začetnih odkupih, ki so dosegali do 10 mrd evrov mesečno, je januarja 2015 trge šokirala z napovedjo odkupov v višini 60 mrd evrov mesečno. V empiričnem delu magistrskega dela je s pomočjo statističnih metod na vzorcu 14 držav evroobmočja in v časovnem obdobju od 1. 1. 2007 do 31. 12. 2015 analiziran učinek napovedi in začetek izvajanja posameznih ukrepov ECB-ja na donosnost in volatilnost 10-letnih državnih obveznic. V analizo zajamemo 6 podvzorcev, vsak je sestavljen iz dveh obdobij, eden zajema prelomni datum, ko se je odvijalo zasedanje Evropske centralne banke, na katerem so bili napovedani pomembni ukrepi in eno obdobje, v katerem ni bilo objav s strani Evropske centralne banke. Volatilnost donosnosti med posameznimi obdobji analiziramo s pomočjo razlike v statistični sredini, s čimer želimo ugotoviti odzivnost donosnosti na ukrepe Evropske centralne banke. Ugotovimo, da napoved nestandardnih ukrepov v večji meri poveča volatilnost donosnosti ter zniža donosnost 10-letnih obveznic evroobmočja, zajetih v vzorec, v primerjavi s standardnimi ukrepi, ki na trgu ne povzročijo šoka. Prihaja pa tudi do razlik med posameznimi državami, na eni strani so države, kjer je volatilnost večja, na drugi strani druge, katerih donosnost ne odreagira v tolikšni meri. V vseh primerih najbolj odreagira donosnost 10-letne nemške državne obveznice.
Ključne besede: makroekonomska neravnovesja, finančni sistem, Evropska monetarna unija, Evropska centralna banka, Evropski sklad za finančno stabilnost, Evropski stabilizacijski mehanizem, nestandardni ukrepi monetarne politike, volatilnost obveznic, donosnost državnih obveznic
Objavljeno v DKUM: 15.09.2016; Ogledov: 1433; Prenosov: 145
Celotno besedilo (3,54 MB)

Opis: Proces uvedbe skupne evropske valute oziroma vstop v Evropsko ekonomsko in monetarno unijo (EMU) predstavlja za posamezno državo pomembno stopnjo v procesu gospodarske konvergence z Evropsko unijo (EU). Pred vstopom v EMU mora država izpolniti določena družbeno-gospodarska merila, ki ji omogočajo opustiti svojo neodvisno denarno politiko kot sredstvo ohranjanja gospodarske stabilnosti oziroma zunanjega in notranjega ravnovesja. Zmožnost države, da ohranja gospodarsko stabilnost brez potrebe po neodvisni denarni politiki, se lahko vrednoti s pomočjo normativnih in teoretičnih meril, ki so predstavljena v ekonomski literaturi. Normativna merila, ki jih zajemajo maastrichtski konvergenčni kriteriji, predstavljajo nujni pogoj za sprejetje skupne evropske valute; če jih država pristopnica ne izpolni, ne sme vstopiti v EMU. Po drugi strani pa teoretična merila, ki jih zajema teorija optimalnega valutnega območja, sicer ne zahtevajo formalne izpolnitve, a še posebej dobro dopolnjujejo pričujočo analizo, saj širijo razumevanja obravnavanega problema. V pričujočem diplomskem delu smo na podlagi nizov kriterijev ovrednotili pripravljenost, da bo Republika Makedonija za vstop v EMU, pri čemer moramo opozoriti, da analiza temelji na predpostavki, da bo Republika Makedonija sčasoma postala članica Evropske unije – v letu 2016 je namreč še vedno država kandidatka. Analiza stopnje nominalne konvergence – po merilih stabilnosti cen in deviznega tečaja, nizke stopnje dolgoročnih obrestnih mer in fiskalne discipline – sicer kaže, da Republika Makedonija uspešno izpolnjuje številne maastrichtske konvergenčne kriterije, vendar pomembni izzivi ostajajo. Rast produktivnosti v izvoznem sektorju ob hitrejši rasti nemenjalnih cen lahko namreš prispeva k povečanju inflacijskih pritiskov. Prav tako lahko nadaljnja liberalizacija kapitalskega trga zmanjša že tako nizko raven monetarne avtonomije države in posledično vodi do višje variabilnosti deviznega tečaja. Vendar bo v tem primeru višja stopnja integracije kapitalskega trga vodila v znižanje dolgoročnih obrestnih mer, ki so trenutno občutno višje od tistih v EU. In nenazadnje, čeprav je bil javni dolg ohranjen na zmerni ravni, lahko nedavno povečanje proračunske porabe ogrozi dolgoročno vzdržnost javnega dolga Republike Makedonije. Po analizi realne konvergence sodeč je Republika Makedonija v zgodnjih fazah, saj je njen bruto domači proizvod na prebivalca trikrat nižji v primerjavi z Evropsko unijo. V nadaljnji analizi smo preverili naslednja merila teorije optimalnega valutnega območja: i) stopnja trgovinske povezanosti (velikost in odprtost gospodarstva, diverzifikacija izvoza in uvoza), ii) stopnja simetričnosti poslovnih ciklov (korelacija BDP) med Evropsko unijo in Republiko Makedonijo, in iii) nemonetarni mehanizmi prilagajanja (plačna in cenovna fleksibilnost, mobilnost delovne sile in kapitala). Izidi analize kažejo, da so med gospodarstvi Republike Makedonije in Evropske unije še vedno izrazite razlike, zaradi katerih ne tvorita optimalnega valutnega območja, čeprav je raven trgovinske povezanosti med njima visoka. Predvsem gre izpostaviti izrazito razliko v sogibanju BDP obeh gospodarskih enot, kar nakazuje, da utegnejo imeti gospodarski šoki asimetrično naravo. Do enakih zaključkov pridemo tudi, če upoštevamo strukturo BDP. Nemonetarni mehanizmi prilagajanja so zato toliko bolj potrebni za ohranitev notranjega in zunanjega ravnotežja v makedonskem gospodarstvu. A naš pregled kaže, da so nedovolj operativni. Podroben pogled namreč odkriva togost cen in plač ter nizko stopnjo mobilnosti z izjemo zunanje mobilnosti delovne sile, ki je služila kot temeljni nemonetarni mehanizem prilagajanja. Skratna, Republika Makedonija se mora soočiti s pomembnimi izzivi in sprejeti ustrezne ukrepe, da bo izpolnila tako maastrichtske kriterije kot merila optimalnega valutnega območja ter tako zagotovila uspešno uvedbo skupne evropske valute.
Ključne besede: Republika Makedonija, vstop v Evropsko unijo, monetarna integracija, maastrichtski konvergenčni kriteriji, optimalno valutno območje, Evropska ekonomska in monetarna unija, režimi deviznih tečajev, uvedba skupne evropske valute.
Objavljeno v DKUM: 03.06.2016; Ogledov: 1468; Prenosov: 133
Celotno besedilo (1,22 MB)

Opis: Z ustanovitvijo Evropske monetarne unije se je za države članice mnogo stvari spremenilo. Po začetnih letih gospodarskega razcveta, ko je kazalo, da EMU deluje dobro, so se s krizo pokazale nekatere slabosti v zasnovi. Če je prej veljalo, da so vse makroekonomske razlike, ki se pojavljajo med državami članicami le del normalnega procesa konvergence, pa so sedaj ta ista neravnovesja glavni razlog za skrb. EMU je po tem, ko je kazalo, da je najhujšega konec, prizadela dolžniška kriza do katere je prišlo zaradi kombinacije izgube konkurenčnosti in visoke zadolženosti številnih držav članic. To je vodilo do edinstvenih pretresov na finančnih trgih, ki so vse skupaj le še poslabšali. Zaradi velike medsebojne povezanosti in soodvisnosti držav članic, se je nestabilnost hitro začela prenašati iz ene države v drugo in je kmalu zajela celotno območje EMU. Ker je EMU le monetarna unija, ne pa tudi fiskalna unija, so se razlike med državami le še povečevale. Ta kriza je pokazala, da je potrebna večja koordinacija politik in v ta namen je Evropska Komisija že sprejela dodatne ukrepe. Problem EMU je tudi, da države članice niso bile kaznovane, kadar makroekonomski indikatorji niso bili znotraj meja predpisanih z Maastrichtskimi kriteriji.
Ključne besede: makroekonomska neravnovesja, Evropska monetarna unija, saldo tekočega računa, konkurenčnost evroobmočja
Objavljeno v DKUM: 29.05.2014; Ogledov: 1849; Prenosov: 248
Celotno besedilo (1,05 MB)

Opis: V diplomskem seminarju je poudarek na Evropski monetarni uniji in na procesu uvedbe bančnega sistema v senci. Prav tako so opisani strateški cilji za rešitev Evropske unije iz finančne krize. Uvedba bančnega sistema v senci gospodarstvu predstavlja nove, inovativne načine financiranja. Sam sistem je predstavljen z vsemi nalogami, cilji in tveganji. Podrobno so predstavljena tudi mnenja stroke glede celotnega procesa uveljavitve bančnega sistema v senci.
Ključne besede: monetarna unija, bančna regulativa, bančni sistem v senci.
Objavljeno v DKUM: 16.10.2013; Ogledov: 1772; Prenosov: 214
Celotno besedilo (992,07 KB)