| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


51 - 60 / 64
Na začetekNa prejšnjo stran1234567Na naslednjo stranNa konec
51.
52.
53.
54.
55.
56.
POLITIKA AMERIŠKE CENTRALNE BANKE FED V ČASU KRIZE OD LETA 2007
Žiga Balič, 2013, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je predstavljena ameriška centralna banka FED, njena organizacijska struktura in organi, orodja za izvajanje monetarne politike, vodenje monetarne politike ter njen odziv na finančno krizo od leta 2007 naprej. FED je centralna banka največjega gospodarstva na svetu – ZDA. Njegova organizacijska struktura in proces sprejemanja/izvajanja odločitev sta unikatni. Posledic izvajanja monetarne politike ne čutijo le ZDA, ampak le-te vplivajo na globalno gospodarstvo. Na primeru pretekle finančne krize od leta 2007 do danes je praktično prikazano njeno delovanje, izvajanje monetarne politike in sprejeti ukrepi. Brez tako obširne akcije, kot je bila izvedena, si današnjega finančnega sveta ne moremo predstavljati. Razumevanje njenega delovanja je zaradi globalnega vpliva izredno pomembno za boljšo predstavo o dogajanju na ekonomskem področju.
Ključne besede: FED, Federal Reserves System, monetarna politika, finančna kriza, centralna banka, orodja monetarne politike, vodenje monetarne politike
Objavljeno: 10.06.2013; Ogledov: 961; Prenosov: 155
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

57.
CENTRALNA BANKA SRBIJE V SISTEMU EVROPSKIH CENTRALNIH BANK
Nikola Devrnja, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomskem seminarju smo predstavili Centralno banko Srbije (nadaljevanju CBS) v integracijskem procesu v Evropski sistem centralnih bank. Stopnjo integracije CBS in njenega bančnega sistema smo določili skozi tri aspekte. Prvi je kompatibilnost monetarne politike Centralne banke Srbije z monetarno politiko Evropske centralne banke (v nadaljevanju ECB) ter izpolnjevanje maastrichtskih kriterijev konvergence s strani CBS, ki so vezani na morebitno bodočo uvedbo evra kot valute. Nato smo spoznali stanje in stabilnost srbskega bančnega sektorja. V okviru tretjega aspekta smo prikazali področje usklajevanja zakonske regulative CBS z evropskimi standardi. V večini segmentov monetarne politike so prisotne razlike, kar pomeni, da monetarna politika CBS ni povsem harmonizirana. Razlike so izražene predvsem v monetarnih strategijah, višinah referenčnih obrestnih mer, pri načinu uporabe monetarnih inštrumentov ter nepopolni neodvisnosti CBS. Nivo maastrichtskih kriterijev še ni dosežen zaradi večletne makroekonomske nestabilnosti. Bančni sektor je precej likviden in adekvatno kapitaliziran kljub stanju stagnacije, v kateri se trenutno nahaja, in slabostim, ki smo jih zaznali (visok delež NPL-jev in padec dobičkonosnosti). Opazili smo očiten napredek in pripravljenost CBS na področju usklajevanja svoje zakonske regulative, predvsem z bodočo uvedbo Basell III standardov v bančni sistem in s sodelovanjem z Evropsko centralno banko na ključnih področjih svojega delovanja.
Ključne besede: Centralna banka Srbije, monetarna politika, primerjava kompatibilnosti monetarne politike CBS - ECB, maastrichtski kriteriji, bančni sistem Srbije, zakonska usklajenost
Objavljeno: 05.12.2014; Ogledov: 720; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (2,09 MB)

58.
Monetarno ali inflacijsko ciljanje za zniževanje inflacije v Sloveniji?
Mejra Festić, 2001, izvirni znanstveni članek

Opis: Končni cilj monetarne politike je zniževanje inflacijske stopnje. Za uspešnost strategije monetarnega ciljanja morajo biti obtočne hitrosti monetarnih agregatov, kakor tudi multiplikatorji monetarnih agregatov, stabilni. Nestabilnost obtočnih hitrosti in multiplikatorjev monetarnih agregatov je lahko razlog za uvedbo strategije inflacijskega ciljanja. Monetarni agregati so bolj kontrolabilni kot inflacija, inflacija pa je preglednejša kategorija kot monetarni agregati.
Ključne besede: banke, Slovenija, inflacija, cilj, pridruženo članstvo, Evropa, integracijski procesi, Evropska unija, mednarodne ekonomske integracije, monetarna politika, denar
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 452; Prenosov: 43
URL Povezava na celotno besedilo

59.
60.
Primerjava ukrepov monetarne politike in fiskalne politike EU in ZDA v času krize
Marcel Gajzer, 2015, magistrsko delo

Opis: Pretresi na finančnih trgih so bili posledica zloma trga drugorazrednih hipotekarnih posojil leta 2007. Finančne inovacije so učinke finančne krize potencirali preko izvedenih instrumentov. Nezaupanje tržnih udeležencev se je dodatno zaostrilo po zlomu investicijske banke Lehman Brothers. Centralne banke so na pomanjkanje likvidnosti odgovorile s takojšnjimi ukrepi denarne politike. ECB je v letu 2009 znižala obrestno mero na 1 %, FED na 0,25 %. Politika nizkih obrestnih mer in uporaba standardnih instrumentov nista dajali želenih rezultatov. Nekonvencionalne ukrepe monetarne politike ECB lahko razdelimo na okrepljeno kreditno podporo in obsežne intervencije na primarnem in sekundarnem finančnem trgu (CBPP2, CBPP3, SMP, OMT, ABSPP in QE). Evropske države so se na reševanje dolžniške krize odzvale z restriktivno fiskalno politiko, kar se je odrazilo v negativnih stopnjah gospodarske rasti in nizkih stopnjah rasti inflacije v letu 2012 in 2013. Evroobmočje je med decembrom 2014 in marcem 2015 celo zapadlo v deflacijo. Ogrožen je bil primarni cilj ECB, zato je Svet ECB januarja 2015 napovedal program kvantitativnega sproščanja v obsegu 1,14 bilijona EUR, ki bo trajalo do septembra 2016. Tudi FED je aktiviral štiri programe kvantitativnega sproščanja med 2008–2015 v višini 3,5 bilijona USD. Drugi pomembni programi denarne politike FED v času krize so bili TAF, PDCF, TSLF, CPFF, AMLF, TALF in valutni posli. Ameriška vlada je v času Busheve in Obamove administracije sprejela številne zakone (TARP, ARRA, EESA), ki so z ekspanzivno fiskalno politiko pripomogli k doseganju boljših rezultatov makrooekonomskih indikatorjev kot v evropskem primeru.
Ključne besede: finančna kriza, monetarna politika, fiskalna politika, instrumenti denarne politike, FED, ECB.
Objavljeno: 23.11.2015; Ogledov: 1080; Prenosov: 307
.pdf Celotno besedilo (1,58 MB)

Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici