| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 65
Na začetekNa prejšnjo stran1234567Na naslednjo stranNa konec
1.
Nestandardni instrumenti denarne politike v finančni krizi in učinki
Sebastijan Farkaš, 2019, diplomsko delo

Opis: Od svetovne finančne krize leta 2008 so centralne banke po vsem svetu izvajale številne nekonvencionalne denarne politike, da bi preprečile kreditni krč, spodbudile skupno povpraševanje in povečale inflacijo. V evroobmočju so to vključevale zagotavljanje likvidnosti s ponudbami za popolno dodelitev fiksne obrestne mere, podaljševanje ročnosti kreditnih poslov centralne banke, širši nabor upravičenih zavarovanj, obsežni programi nakupa sredstev javnega in zasebnega sektorja, negativne obresti stopnje in smernice za naprej. Večja gospodarstva kot so Združene države Amerike, Evropska Unija, Japonska, Združeno Kraljestvo, so posredovale s podobnimi vendar različnimi ukrepi, ki so imeli različne učinke na njihovo gospodarsko rast, inflacijo in zaposlenost.
Ključne besede: Monetarna politika, finančna kriza, instrumenti monetarne politike, nestandardni ukrepi, ECB, inflacija, gospodarska rast, BDP.
Objavljeno: 13.12.2019; Ogledov: 515; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (554,68 KB)

2.
Izvajanje programa Evropske centralne banke o dokončnih denarnih transakcijah (OMT) v luči prepovedi monetarnega financiranja držav članic evroobmočja
Anamarija Krpina, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga obravnava Program dokončnih monetarnih transakcij, s katerim je ECB nameravala na sekundarnem trgu odkupovati državne obveznice držav članic v krizi, je imel namen odpraviti motnje mehanizma transmisije monetarne politike ECB, ki so posledica položaja državnih obveznic nekaterih držav članic, in ohraniti enotnost monetarne politike. V nalogi ugotavljam, da je ECB z nekonvencionalnim programom, sprejetim v času krize, želela umiriti stanje na trgih državnih obveznic in narediti konec krizi evroobmočja. Premije državnih obveznic so bile pred programom pretirano visoke in niso ustrezale dejanskim makroekonomskim položajem zadevnih držav. Te so občutno vplivale na stroške financiranja države članice, zaradi česar so nekatere razmišljale o odhodu iz evroobmočja. S samo napovedjo nakupov na sekundarnem trgu je ECB uspela preprečiti povečanje donosnosti obveznic nad nesprejemljive ravni, s čimer je prišlo do umiritve trgov državnih obveznic. V nalogi ugotavljam, da je program naletel na neodobravanje nemških politikov zaradi domnevne škodljivosti programa nacionalnim davkoplačevalcem, saj bi zaradi reševanja drugih držav članic z davkoplačevalskim denarjem ostalih držav, državljane izpostavila prevelikemu tveganju. Zaradi prepričanja o nezakonitosti tovrstnega ukrepa je nemško ustavno sodišče na Sodišče Evropske unije naslovilo prvo nemško vprašanje za predhodno odločanje v zgodovini. V njem si je želelo pridržati zadnjo besedo v odločitvi, zaradi česar je prišlo do napetosti v retoriki sodišč. Sodišče Evropske unije je v zadevi Gauweiler in drugi sprejelo pomembno odločitev, kjer je potrdilo zakonitost programa in njegovo skladnost s 123. členom Pogodbe o delovanju Evropske unije ter način njegovega izvajanja. Odločitev Sodišča Evropske unije, kateremu nekateri pripisujejo politično odločitev, je uspešno ohranilo evroobmočje in ob tem tudi Evropsko unijo.
Ključne besede: evroobmočje, dolžniška kriza, obveznice, sekundarni trg, pristojnost ECB, monetarna politika, zakonitost OMT, Gauweiler, finančno reševanje
Objavljeno: 23.05.2019; Ogledov: 1263; Prenosov: 154
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

3.
Uporaba evra kot nacionalne valute v Črni gori in njen vpliv na delovanje države
Urban Bratina, 2018, diplomsko delo

Opis: Republika nekdanje Jugoslavije, ki je prva uvedla evro, je Črna gora. Njena pot proti Evropi se je začela že pred osamosvojitvijo, ko je po konverziji iz nemške marke, ki jo je uporabljala do leta 2002, njena valuta postala evro. Nominalna konvergenca v EU se zagotavlja preko Maastrichtskih pravil ali konvergenčnih kriterijev, ki natančno opredeljujejo štiri področja. Države članice EU morajo za izpolnitev pogojev za vstop v EMU upoštevati pravila na vseh področjih. Črna gora teh kriterijev ni izpolnjevala, vendar lahko uporablja evro. Slednji je v Črni gori omogočil stabilizacijo na področju inflacije, prav tako se je podvojil nominalni BDP države, kar lahko pripisujemo tudi velikemu pritoku neposrednih tujih investicij. Želja države ni zgolj uporaba evra, vendar želi postati tudi polnopravna članica EU in kasneje tudi ekonomske in monetarne unije. Državi je status kandidatke za članstvo v EU že odobren. Potrebno je sprejeti še vrsto ukrepov, tudi na področju monetarne politike, poleg katerih obstaja tudi strah, da bo ČG morala uvesti lastno valuto.
Ključne besede: Črna gora, evro, Maastrichtski kriteriji, Evropska unija, ekonomska in monetarna unija, monetarna politika.
Objavljeno: 25.10.2018; Ogledov: 999; Prenosov: 108
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)

4.
GOSPODARSKA KRIZA IN UČINKOVITOST DRŽAVNE REGULACIJE - PRIMERJALNA ANALIZA ZDA IN EVROPSKE UNIJE
Daša Hegler, 2016, magistrsko delo

Opis: Gospodarske krize se periodično ponavljajo in so značilne za razvoj kapitalizma, ki zaradi svoje tendence "produkcije profita, zaradi ustvarjanja profita", ciklično pregreva ekonomijo v času ekspanzije in ohlaja, ko je evforije konec. Takrat se najprej pokaže kriza likvidnosti in solventnosti vseh igralcev na finančnem ali nepremičninskem trgu, ki so zaradi pričakovanj o rasti cen v nedogled, poviševali svoje vzvode preko svojih zmožnosti. Takšno je bilo predkrizno obdobje pred Veliko depresijo leta 1929 in pred Veliko recesijo leta 2007. Nato se je vse sesulo. Keynesijanska ekonomska teorija in neoliberalna ekonomsko-politična doktrina sta si enotni; kriva je nepravilna državna intervencija. Keynes je verjel, da je kontrola nad pretokom kapitala predpogoj za učinkovito upravljanje kapitala in da naj država zagotavlja pogoje za efektivno povpraševanje v času krize s povečevanjem javne porabe. Po drugi strani je Friedman zagovarjal tezo, da bi gospodarstvo morala utrditi politika Zveznih rezerv oz. centralnih bank in ne povečevanje javne porabe, kar je nenazdanje pripeljalo do dolžniške krize. Neoliberalne dogme samo-regulativnega svobodnega trga, strogega laissez-faire, financializacije, finančno-poslovnega načela "ustvari in posreduj" ter ustvarjanje podjetij "prevelikih, da bi lahko padli" in "prepovezanih, da bi lahko padli", so ob poku balona priredile svojo politiko. Zdaj je potrebna državna intervencija, vendar kakšna re-regulacija je lahko učinkovita? ZDA in evropske države so za reševanje gospodarske krize oblikovale številne programe. Medtem ko je Veliko depresijo reševala ekspanzivna fiskalna politika (New Deal, protekcionizem in enormno povečana javna poraba, predvsem ob izbruhu 2. svetovne vojne), je pri reševanju Velike recesije veliko vlogo odigrala tudi ekspanzivna monetarna politika centralnih bank, z uporabo nestandardnih ukrepov pri operacijah na odprtem trgu (različni aranžmaji, avkcije, jamstva, neposredna trgovanja s toksičnimi obveznicami in neposredne pomoči "velikim", ki bi lahko s svojim propadom ogrozili poslovne partnerje itd.), ki je nazadnje s kvantitativnimi sproščanji poskušala izvleči gospodarstvo iz likvidnostne pasti. Rezultati makroekonomskih indikatorjev gospodarske rasti, brezposelnosti, medbančnega zaupanja, stabilnosti cen, ipd., že nekaj časa prikazujejo okrevanje gospodarstva, reševalne akcije pa pozitiven stimulus. Vendar, kako nam gre danes, bomo videli jutri.
Ključne besede: poslovni cikelj, finančna kriza, ekspanzivna fiskalna politika, ekspanzivna monetarna politika z nestandardnimi ukrepi, neoliberalizem
Objavljeno: 23.05.2017; Ogledov: 1003; Prenosov: 112
.pdf Celotno besedilo (2,39 MB)

5.
OBRESTNA MERA KOT DEJAVNIK KREDITNE DEJAVNOSTI BANK
Edina Ljami, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo prikazali delovanje bančnega sistema, opisali obrestne mere in njihov pomen, ter jih povezali s kreditnimi aktivnostmi bank. Naloga vsebuje tudi predstavitev Evropske centralne banke in njene monetarne politike, ter opis njenih ciljev, ki zajemajo predvsem zagotavljanje stabilnosti cen. Ohranjanje stabilnosti cen je namreč glavni cilj ECB, saj je to pomemben dejavnik za stabilnost gospodarstva. Evropska centralna banka uporablja različne instrumente, da bi zagotovila stabilnost cen. Stabilnost cen lahko prikažemo z uporabo harmoniziranega indeksa cen življenjskih potrebščin. Ta indeks nam pokaže, kako se cene z leti spreminjajo in kako določeni dejavniki vplivajo na nakupovalno košarico. V zadnjem delu diplomskega dela, je prikazano, kako se je višina izdanih kreditov nebančnemu sektorju postopoma spreminjala med leti 2009 do 2015 in kako so se med tem gibale obrestne mere. Prav tako smo primerjali, kako je Evropska centrala banka vplivala s svojo politiko določanja ključne obrestne mere na obrestne mere poslovnih bank. Ključna obrestna mera nam pove, koliko oziroma pri kateri obrestni meri si poslovne banke lahko izposodijo denar pri Evropski centralni banki. Namen nižanja obrestne mere je, da se ugodni pogoji financiranja bank prenesejo na končne potrošnike oz. kreditojemalce. Ugotovila sem, da so v obdobju analize, obrestne mere poslovnih bank naraščale, ko je ECB zviševala ključno obrestno mero. Kasneje, ko je ECB začela zniževati obrestno mero iz takratnih 1,5% proti 0,05%, pa so obrestne mere poslovnih bank sprva ostale stabilne, zniževati so se začele šele kasneje, ko je ECB znižala ključno obrestno mero pod 0,5%. Torej so se dejanski učinki zniževanja ključne obrestne mere odrazili na obrestnih merah poslovnih bank šele z zamikom. Kljub nižanju obrestnih mer pa je povpraševanje po kreditih upadalo. Na začetku analiziranega obdobja je bilo še zaznati rahlo rast izdanih kreditov, obseg pa je kasneje začel hitro upadati in v najnižji točki upadel tudi več kot 20%. Padec obsega kreditov se je začel zmanjševati šele proti koncu leta 2014, ko je ECB svoje obrestne mere že spustila na minimum pri 0,05%. Kljub upočasnjevanju padca obsega izdanih kreditov, je medletna stopnja rasti ob koncu opazovanega obdobja bila še vedno negativna in se je gibala okoli -10%.
Ključne besede: monetarna politika, transmisijski mehanizem, krediti, obrestna mera, kreditna aktivnost, ECB, inflacija, HICP
Objavljeno: 02.12.2016; Ogledov: 671; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (736,75 KB)

6.
Primerjava ukrepov monetarne politike in fiskalne politike EU in ZDA v času krize
Marcel Gajzer, 2015, magistrsko delo

Opis: Pretresi na finančnih trgih so bili posledica zloma trga drugorazrednih hipotekarnih posojil leta 2007. Finančne inovacije so učinke finančne krize potencirali preko izvedenih instrumentov. Nezaupanje tržnih udeležencev se je dodatno zaostrilo po zlomu investicijske banke Lehman Brothers. Centralne banke so na pomanjkanje likvidnosti odgovorile s takojšnjimi ukrepi denarne politike. ECB je v letu 2009 znižala obrestno mero na 1 %, FED na 0,25 %. Politika nizkih obrestnih mer in uporaba standardnih instrumentov nista dajali želenih rezultatov. Nekonvencionalne ukrepe monetarne politike ECB lahko razdelimo na okrepljeno kreditno podporo in obsežne intervencije na primarnem in sekundarnem finančnem trgu (CBPP2, CBPP3, SMP, OMT, ABSPP in QE). Evropske države so se na reševanje dolžniške krize odzvale z restriktivno fiskalno politiko, kar se je odrazilo v negativnih stopnjah gospodarske rasti in nizkih stopnjah rasti inflacije v letu 2012 in 2013. Evroobmočje je med decembrom 2014 in marcem 2015 celo zapadlo v deflacijo. Ogrožen je bil primarni cilj ECB, zato je Svet ECB januarja 2015 napovedal program kvantitativnega sproščanja v obsegu 1,14 bilijona EUR, ki bo trajalo do septembra 2016. Tudi FED je aktiviral štiri programe kvantitativnega sproščanja med 2008–2015 v višini 3,5 bilijona USD. Drugi pomembni programi denarne politike FED v času krize so bili TAF, PDCF, TSLF, CPFF, AMLF, TALF in valutni posli. Ameriška vlada je v času Busheve in Obamove administracije sprejela številne zakone (TARP, ARRA, EESA), ki so z ekspanzivno fiskalno politiko pripomogli k doseganju boljših rezultatov makrooekonomskih indikatorjev kot v evropskem primeru.
Ključne besede: finančna kriza, monetarna politika, fiskalna politika, instrumenti denarne politike, FED, ECB.
Objavljeno: 23.11.2015; Ogledov: 1777; Prenosov: 453
.pdf Celotno besedilo (1,58 MB)

7.
8.
Monetarno ali inflacijsko ciljanje za zniževanje inflacije v Sloveniji?
Mejra Festić, 2001, izvirni znanstveni članek

Opis: Končni cilj monetarne politike je zniževanje inflacijske stopnje. Za uspešnost strategije monetarnega ciljanja morajo biti obtočne hitrosti monetarnih agregatov, kakor tudi multiplikatorji monetarnih agregatov, stabilni. Nestabilnost obtočnih hitrosti in multiplikatorjev monetarnih agregatov je lahko razlog za uvedbo strategije inflacijskega ciljanja. Monetarni agregati so bolj kontrolabilni kot inflacija, inflacija pa je preglednejša kategorija kot monetarni agregati.
Ključne besede: banke, Slovenija, inflacija, cilj, pridruženo članstvo, Evropa, integracijski procesi, Evropska unija, mednarodne ekonomske integracije, monetarna politika, denar
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 694; Prenosov: 76
URL Povezava na celotno besedilo

9.
CENTRALNA BANKA SRBIJE V SISTEMU EVROPSKIH CENTRALNIH BANK
Nikola Devrnja, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomskem seminarju smo predstavili Centralno banko Srbije (nadaljevanju CBS) v integracijskem procesu v Evropski sistem centralnih bank. Stopnjo integracije CBS in njenega bančnega sistema smo določili skozi tri aspekte. Prvi je kompatibilnost monetarne politike Centralne banke Srbije z monetarno politiko Evropske centralne banke (v nadaljevanju ECB) ter izpolnjevanje maastrichtskih kriterijev konvergence s strani CBS, ki so vezani na morebitno bodočo uvedbo evra kot valute. Nato smo spoznali stanje in stabilnost srbskega bančnega sektorja. V okviru tretjega aspekta smo prikazali področje usklajevanja zakonske regulative CBS z evropskimi standardi. V večini segmentov monetarne politike so prisotne razlike, kar pomeni, da monetarna politika CBS ni povsem harmonizirana. Razlike so izražene predvsem v monetarnih strategijah, višinah referenčnih obrestnih mer, pri načinu uporabe monetarnih inštrumentov ter nepopolni neodvisnosti CBS. Nivo maastrichtskih kriterijev še ni dosežen zaradi večletne makroekonomske nestabilnosti. Bančni sektor je precej likviden in adekvatno kapitaliziran kljub stanju stagnacije, v kateri se trenutno nahaja, in slabostim, ki smo jih zaznali (visok delež NPL-jev in padec dobičkonosnosti). Opazili smo očiten napredek in pripravljenost CBS na področju usklajevanja svoje zakonske regulative, predvsem z bodočo uvedbo Basell III standardov v bančni sistem in s sodelovanjem z Evropsko centralno banko na ključnih področjih svojega delovanja.
Ključne besede: Centralna banka Srbije, monetarna politika, primerjava kompatibilnosti monetarne politike CBS - ECB, maastrichtski kriteriji, bančni sistem Srbije, zakonska usklajenost
Objavljeno: 05.12.2014; Ogledov: 1050; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (2,09 MB)

10.
POLITIKA AMERIŠKE CENTRALNE BANKE FED V ČASU KRIZE OD LETA 2007
Žiga Balič, 2013, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je predstavljena ameriška centralna banka FED, njena organizacijska struktura in organi, orodja za izvajanje monetarne politike, vodenje monetarne politike ter njen odziv na finančno krizo od leta 2007 naprej. FED je centralna banka največjega gospodarstva na svetu – ZDA. Njegova organizacijska struktura in proces sprejemanja/izvajanja odločitev sta unikatni. Posledic izvajanja monetarne politike ne čutijo le ZDA, ampak le-te vplivajo na globalno gospodarstvo. Na primeru pretekle finančne krize od leta 2007 do danes je praktično prikazano njeno delovanje, izvajanje monetarne politike in sprejeti ukrepi. Brez tako obširne akcije, kot je bila izvedena, si današnjega finančnega sveta ne moremo predstavljati. Razumevanje njenega delovanja je zaradi globalnega vpliva izredno pomembno za boljšo predstavo o dogajanju na ekonomskem področju.
Ključne besede: FED, Federal Reserves System, monetarna politika, finančna kriza, centralna banka, orodja monetarne politike, vodenje monetarne politike
Objavljeno: 10.06.2013; Ogledov: 1251; Prenosov: 218
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici