1. Mehanika kontinuuma : zapiski predavanjMojmir Uranjek, 2020, drugo učno gradivo Opis: : Zapiski predavanj zajemajo vsebino predmeta Mehanika kontinuuma, ki se izvaja v
2. letniku študijskega programa gospodarsko inženirstvo 1. stopnja, na Fakulteti za
gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru. Seveda lahko gradivo
kot pripomoček pri študiju uporabijo tudi študenti ostalih študijskih smeri. Zapiski predavanj
so razdeljeni na štiri glavna poglavja s pripadajočimi podpoglavji. Poglavje (1) nateg in tlak v
linijskih elementih tvorijo podpoglavja napetosti, deformacije, mehanske lastnosti ter
napetostno in deformacijsko stanje v linijskem elementu s spremenljivo obremenitvijo in
prerezom. Poglavje (2) napetostno stanje sestavljajo podpoglavja napetostni vektor in
napetostni tenzor, ravninsko napetostno stanje in ravnotežni pogoji. Poglavje (3) deformacijsko
stanje in konstitutivne enačbe predstavljajo podpoglavja deformacijski tenzor, konstitutivne
enačbe, porušne hipoteze ter metoda dopustnih napetosti in metoda mejnih stanj. Poglavje (4)
upogib ravnih nosilcev konstantnega prereza je sestavljeno iz naslednjih podpoglavij: uvod,
vztrajnostni momenti, enoosni upogib, normalne napetosti in upogibnica. Ključne besede: materialne lastnosti, napetosti, deformacije, vztrajnostni momenti, upogibnica Objavljeno v DKUM: 15.12.2020; Ogledov: 514; Prenosov: 1 Gradivo ima več datotek! Več...
|
2. Spinska steklaJan Ornik, 2013, diplomsko delo Opis: V diplomskem seminarju obravnavamo magnetne lastnosti kanoničnega spinskega stekla Cu94Mn6. Iz meritev temperaturne odvisnosti susceptibilnosti v konstantnem majhnem magnetnem polju določimo temperaturo zamrznitve. Meritvam nad temperaturo zamrznitve prilagodimo Curie-Weissov zakon in izračunamo efektivni magnetni moment. Izmerimo tudi magnetizacijo vzorca v magnetnem polju do 5 T in opazimo histerezno obnašanje. Iz meritev susceptibilnosti v izmeničnem magnetnem polju izračunamo faktor spremembe temperature zamrznitve s spremembo frekvence izmeničnega polja, ki jih opišemo tudi z empiričnim Vogel-Fulcherjevim modelom. Ključne besede: kanonična spinska stekla, susceptibilnost, magnetizacija, temperatura zamrznitve, Curie-Weissov zakon, efektivni magnetni moment, interakcije med magnetnimi momenti, Vogel-Fulcherjev zakon Objavljeno v DKUM: 30.01.2014; Ogledov: 1255; Prenosov: 94
Celotno besedilo (1,05 MB) |
3. Ocean2005Branko Bedenik, 2005, programska oprema Opis: Program za računanje in dimenzioniranje plošč Ključne besede: gradbeništvo, programska oprema, programski paket, gradbene konstrukcije, statika, momenti, armatura, dimenzioniranje plošč, izračun ravninskih okvirjev, izračun strižnih sten, preračun plošč Objavljeno v DKUM: 01.06.2012; Ogledov: 1375; Prenosov: 34
Povezava na celotno besedilo |
4. Plane frames program Okvir 2005Branko Bedenik, 2005, programska oprema Ključne besede: gradbeništvo, programska oprema, programski paket, gradbene konstrukcije, statika, izračun ravninskih okvirjev, armatura, dimenzioniranje, momenti Objavljeno v DKUM: 01.06.2012; Ogledov: 1869; Prenosov: 63
Povezava na celotno besedilo |
5. Plate bending program Morje 2005Branko Bedenik, 2005, programska oprema Opis: Program za računanje in dimenzioniranje plošč Ključne besede: gradbeništvo, programska oprema, programski paket, gradbene konstrukcije, statika, MORJE, momenti, armatura, dimenzioniranje plošč, preračun plošč Objavljeno v DKUM: 01.06.2012; Ogledov: 1501; Prenosov: 45
Povezava na celotno besedilo |
6. Plane frames program Okvir 2006Branko Bedenik, 2006, programska oprema Ključne besede: gradbeništvo, programska oprema, programski paket, gradbene konstrukcije, statika, izračun ravninskih okvirjev, armatura, dimenzioniranje, momenti Objavljeno v DKUM: 31.05.2012; Ogledov: 1693; Prenosov: 70
Povezava na celotno besedilo |
7. Plate bending program Morje 2006Branko Bedenik, 2006, programska oprema Opis: Program za računanje in dimenzioniranje plošč Ključne besede: gradbeništvo, programska oprema, programski paket, gradbene konstrukcije, statika, MORJE, momenti, armatura, dimenzioniranje plošč, preračun plošč Objavljeno v DKUM: 31.05.2012; Ogledov: 1573; Prenosov: 51
Povezava na celotno besedilo |
8. Ocean2006Branko Bedenik, 2006, programska oprema Opis: Program za računanje in dimenzioniranje plošč Ključne besede: gradbeništvo, programska oprema, programski paket, gradbene konstrukcije, statika, momenti, armatura, dimenzioniranje plošč, izračun ravninskih okvirjev, izračun strižnih sten, preračun plošč Objavljeno v DKUM: 31.05.2012; Ogledov: 2113; Prenosov: 95
Povezava na celotno besedilo |
9. MODELIRANJE INDEKSA AKTIVNOSTI S STATISTIKAMI VIŠJIH REDOV ZA VREDNOTENJE REDKIH IMPULZNIH IZVOROV V KONVOLUTIVNIH MEŠANICAHRok Istenič, 2010, doktorska disertacija Opis: V doktorski disertaciji se ukvarjamo z vrednotenjem redkih impulznih izvorov v linearnih konvolutivnih mešanicah, tj. z ocenjevanjem njihovega števila, dolžin njihovih impulznih odzivov in njihovih medsebojnih prekrivanj. V ta namen razvijemo statistične modele indeksa aktivnosti, in sicer modele povprečja, variance in avtokovariančnega zaporedja, s pomočjo katerih lahko ocenimo dolžino sistemskih odzivov in število aktivnih impulznih izvorov v opazovanih signalnih mešanicah.
Začnemo s pregledom obstoječega stanja na področju ocenjevanja števila izvorov in dolžine sistemskih odzivov. Nato predstavimo model konvolutivnih mešanic odzivov redkih impulznih izvorov. Na kratko predstavimo še dekompozicijo površinskih EMG, metodo kompenzacije konvolutivnih jeder in indeks aktivnosti.
Pri modeliranju indeksa aktivnosti se osredotočimo ločeno na prispevke izvorov in šuma, dodanega signalom. Lastnosti razvitih modelov uporabimo pri ocenjevanju dolžine sistemskih odzivov in števila izvorov, za kar razvijemo dva postopka. Prvi temelji na modelu variance indeksa aktivnosti in s pomočjo redukcije iskalnega prostora ocenjuje tako dolžino odzivov kot tudi število izvorov. Drugi postopek je kombiniran in temelji na modelu avtokovariančnega zaporedja indeksa aktivnosti, s katerim ocenimo dolžine sistemskih odzivov. Ko so dolžine odzivov ocenjene, lahko ocenimo število izvorov s pomočjo metod za ocenjevanje števila izvorov v multiplikativnih mešanicah. Drugi pristop se je izkazal za boljšega.
V nadaljevanju predstavimo še možnosti nadgradnje indeksa aktivnosti s statistikami 3. in 4. reda ter probleme, ki pri tem nastanejo. Razvite modele nato preverimo na umetnih signalih z naključnimi sistemskimi odzivi in na umetnih površinskih elektromiogramih. Ključne besede: obdelava signalov, sestavljeni signali, konvolutivne mešanice, sistem MIMO, impulzni izvori, ocenjevanje števila izvorov, indeks aktivnosti, korelacijska matrika, naddoločene mešanice signalov, večkanalni signali, statistike višjih redov, momenti višjih redov, Tihonova regularizacija, površinski elektromiogram, matematično upanje, varianca, avtokovariančno zaporedje Objavljeno v DKUM: 21.05.2010; Ogledov: 2360; Prenosov: 142
Celotno besedilo (1,56 MB) |
10. |