1. Prireja mleka po spremembi načina reje in uvedbi robotske molžeMartina Vrzel, 2017, diplomsko delo/naloga Opis: Čeprav je sistem molže z robotom podoben običajnim sistemom molže, obstajajo med njimi velike razlike. Zato smo se na praktičnem primeru odločili raziskati vpliv spremembe načina reje in molže na prirejo mleka. Na kmetiji Vrzel so novembra 2013 pričeli uporabljati molzni robot. Pridobili smo podatke s Centralno podatkovne zbirke za tri obdobja (vmesno obdobje, obdobje pred in obdobje po uvedbi molznega robota). Opazovano obdobje je zajemalo podatke o povprečni mlečnosti, vsebnosti maščob, beljakovin, laktoze in skupnemu številu somatskih celic v mleku na dan kontrole. Podatke smo obdelali s statističnim programom SAS. Za primerjavo parametrov je bila narejena analiza variance ANOVA. Za primerjavo skupnega števila somatskih celic v mleku je bila narejena analiza na logaritmiranih vrednostih. Pri količini namolzenega mleka ni bilo opaženih signifikantnih razlik. Analiza zajetih podatkov pa je pokazala signifikantne razlike pri parametrih. Vsebnosti maščobe, beljakovin in laktoze so bile signifikantno višje. Število somatskih celic je bilo po uvedbi molznega robota signifikantno nižje. Uvedba robota je rejca zelo razbremenila. Na kmetiji je sedaj manj težkega fizičnega dela v hlevu, saj ni več ročnega krmljenja in ročne molže, ki sta vzeli največ časa pri opravilih v hlevu.
Ključne besede: način reje / krave / robotska molža / kakovost mleka
Objavljeno v DKUM: 22.12.2017; Ogledov: 2356; Prenosov: 155
 Celotno besedilo (1,18 MB) |
2. |
3. ERGONOMIJA MOLŽEKatja Mehlin, 2014, diplomsko delo/naloga Opis: Dandanes se kmetje odločajo za večanje kmetij, kar pripelje do povečanja hlevov. Nekateri se odločajo tudi za novo gradnjo, pri čemer se srečujejo s celo vrsto vprašanj. Hlev mora omogočiti gospodarno prirejo mleka. Za to potrebujejo ugodne ergonomske in bivalne razmere za bivanje živali in delo ljudi.
Ko se odločamo katero vrsto in izvedbo hleva bomo uporabili, moramo upoštevati, da mora biti živalim udobno, sistem mora biti učinkovit in natančen (sposobnost mehanizacije). Hlev mora obenem omogočati tudi sposobnost kasnejše razširitve. Za kmetijo je zelo pomembna gospodarnost, saj je to bistvenega pomena za kasnejše zagotavljanje zaslužka z rejo v hlevu.
Osnovni namen sodobnih hlevov je čim bolj udobno počutje živali. Udobje je tudi glavni dejavnik za doseganje visoke prireje in dolgoživosti. Kakovost mleka je v veliki meri odvisna od stanja opreme, s katero molzemo. Potrebna je vsakodnevna higiena, kajti to je pomemben dejavnik za dober rezultat mleka. H kvaliteti mleka veliko pripomorejo tudi urejeno prezračevanje, ustrezna temperatura, vlažnost zraka, osvetlitev in kvalitetna prehrana.
Namen raziskave je pridobiti mnenje kmetov o uporabi molzne opreme in ustreznosti le-te. Ugotavljali smo zadovoljnost kmetov z opremo, ugodjem in udobjem krav. Spraševali smo jih tudi o posledicah dolgotrajnega opravljanja dela z živalmi.
Rezultati diplomskega dela so pokazali, da si morajo kmetje prilagajati opremo v hlevu in predvsem v molzišču. Edino tako bodo lahko opravljali delo v položaju, ki jih ne sili v nepravilno držo in s tem preprečili bolečine. Glavni razlog za izbiro določenega načina molže je olajšanje samega dela.
Ključne besede: krava, najboljše okolje za kravo, pravilna molža, potek molže.
Objavljeno v DKUM: 26.01.2015; Ogledov: 1204; Prenosov: 293
Celotno besedilo (2,61 MB) |
4. Primerjava energetske učinkovitosti med mlekovodom in molžo v vrčMarko Slomšek, 2013, diplomsko delo Opis: V raziskavi smo primerjali porabljeno električno energijo in porabo vode med mlekovodom in molžo v vrč. Ugotovili smo, da je povprečni čas trajanja molže ene krave pri mlekovodu 7,09 min in pri molži v vrč 7,28 min. Pri merjenju povprečne porabe podtlačne črpalke je bila pri mlekovodu 3,38 kWh/dan in 1,61 kWh/dan pri molži v vrč. Povprečna poraba električne energije za hlajenje bazena je znašala 8,29 kWh za hlajenje 301 litra mleka. Pri skupnih stroških je bilo ugotovljeno, da pri sistemu molže z mlekovodom porabimo povprečno 2746,32 kWh/leto, kar na leto nanese 374,32 EUR; pri molži v vrč pa povprečno 587,88 kWh/leto, kar na leto nanese 810,73 EUR skupaj s stroški zbiranja. Pri mlekovodu je poraba vode znašala povprečno 56 l na molžo in 50 l na molžo pri molži v vrč.
Ključne besede: mlekovod, molža v vrč, poraba električne energije, skupni stroški, poraba vode
Objavljeno v DKUM: 14.10.2013; Ogledov: 1631; Prenosov: 203
Celotno besedilo (1,48 MB) |
5. Prenova spomeniško zaščitenih kmetijskih objektovSimona Gologranc, 2011, diplomsko delo Opis: Cilj naloge je bil raziskati področje kmetijske zakonodaje in izpostaviti problem prenove spomeniško zaščitenih objektov v državi. Opisali smo postopke za pridobitev gradbenega dovoljenja. Kot primer smo vzeli hlev za govedo na domačiji Gologranc, ki je zaščiten in se gani smelo porušiti, ampak samo obnoviti oziroma dograditi. Pri pripravi idejnega projekta bomo upoštevali predpise za prenovo takšnih objektov. Idejni projekt je izdelan za 6 krav dojilj in 2 telici. Objekt bo imel pehala za hlevski gnojv obstoječemin v dograjenem delu hleva, prav tako bo povezan tudi krmilni hodnik. Objekt je obdržal zunanjo podobo, torejje fasada iz lesa.
Ključne besede: adaptacija, klima v hlevih, molža, molzni vrč
Objavljeno v DKUM: 12.10.2011; Ogledov: 2220; Prenosov: 171
Celotno besedilo (1,03 MB) |
