| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 8 / 8
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
VPLIV RAZLIČNIH REAKTANTOV NA UČINKOVITOST RAZŽVEPLJEVALNE NAPRAVE V TERMOELEKTRARNI TRBOVLJE
Polona Perme, 2009, diplomsko delo

Opis: Izločanje škodljivih žveplovih oksidov iz dimnih plinov je v svetu poznano že več kot dvajset let. Najbolj uveljavljen in tudi najbolj učinkovit postopek izločanja žveplovih oksidov iz dimnih plinov je mokrokalcitni postopek. Poglavitne prednosti omenjenega postopka sta učinkovitost in uporaba cenenega absorpcijskega sredstva, to je mletega apnenca, ki je v naravi dokaj razširjen. Proces razžveplanja dimnih plinov v splošnem opisujejo štirje procesi: absorpcija žveplovega dioksida, raztapljanje apnenčeve moke, oksidacija sulfita v sulfat in kristalizacija sadre. V času kontakta med plinsko in tekočo fazo v absorberju se žveplov dioksid absorbira, vzporedno pa se absorbira tudi večina drugih primesi, kot so leteči pepel, žveplov trioksid, klorovodikova kislina, fluorovodikova kislina. Absorbirani žveplov dioksid nato v absorpcijski suspenziji reagira s kalcitom ter se med procesom oksidacije (vpihovanje zraka v suspenzijo pralnika) oksidira direktno do sulfata ter nato kristalizira v sadro, ki je končni produkt razžveplanja. Mokrokalcitni postopek za odstranjevanje SO2 iz dimnih plinov uporablja tudi Termoelektrarna Trbovlje (TET). Za ugotavljanje primernosti posameznih reaktantov — apnene moke in učinkovitosti razžvepljevalne naprave smo analizirali vzorce in spremljali obratovalne parametre štirih slovenskih proizvajalcev apnene moke: Apnenec d. o. o. Zidani Most, Industrija apna Kresnice d. o. o. (IAK), Industrija gradbenega materiala Zagorje d. o. o. (IGM) in Calcit d. o. o. Stahovica. Kemijske analize so se izvajale z vzorci absorpcijske suspenzije ter odcejene sadre vakuumskega filtra. Obratovalni parametri, ti so pretok dimnih plinov, masna koncentracija vtoka SO2 neočiščenih plinov, masna koncentracija iztoka SO2 očiščenih plinov, število delujočih obtočnih črpalk ter oksidacijskih puhal, so se beležili avtomatsko ob odvzemu vsakega vzorca. Absorpcijski suspenziji smo določali gostoto, merili pH, masno koncentracijo nezreagiranega CaCO3, masno koncentracijo neoksidiranega SO32—. Sadri smo določili masni delež CaSO3∙½H2O, preostali CaCO3 ter vlago. Izsledki so pokazali, da med reaktanti posameznih dobaviteljev obstajajo razlike, predvsem glede kemizma reakcije. Primerjava na osnovi enotnih obratovalnih parametrov je pokazala, da reaktant Apnenec — Zidani Most, zagotavlja najbolj učinkovito ter optimalno delovanje naprave za razžveplanje dimnih plinov (NRDP) TET. Izmerjene so najmanjše vrednosti masne koncentracije preostalega CaCO3 v absorpcijski suspenziji. S tem je zagotovljen najbolj učinkovit proces raztapljanja apnenčeve moke. Ravno tako je pri omenjenem reaktantu najbolj učinkovit proces oksidacije sulfita med procesom razžveplanja dimnih plinov z najmanjšo vsebnostjo neoksidiranega SO32— v absorpcijski suspenziji. Na odločitev o izbiri vplivajo tudi specifična poraba in cena apnene moke ter zanesljivost oskrbe. Analize sadre so pokazala, da v primeru obratovanja s katerim koli reaktantom nastaja komercialno kvalitetna sadra, ker izmerjene vrednosti ustrezajo danim kriterijem, ki so bili določeni pri projektiranju naprave. Lahko se odlaga na ustrezno urejenem odlagališču, lahko se uporablja v cementni industriji, za polnjenje rudniških rovov, ali z dodajanjem specialnih dodatkov za različne gradbene izdelke. Dodatne raziskave, zlasti granulometrijska in razširjena kemijska analiza apnene moke, bi dodatno pripomogla k ugotovitvi ustreznosti posameznega reaktanta. Žal se te analize ne izvajajo v laboratoriju TET.
Ključne besede: razžveplanje dimnih plinov, apnena moka, žveplov dioksid, mokrokalcitni postopek
Objavljeno: 06.08.2009; Ogledov: 3077; Prenosov: 201
.pdf Celotno besedilo (8,05 MB)

3.
ANALIZA VPLIVA VSEBNOSTI VITAMINA C NA KVALITETO MOKE
Jasmina Filipič, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu opisujemo eksperimentalni postopek določanja vpliva vsebnosti vitamina C na kvaliteto moke. V prvi fazi smo pri predhodno določenih optimalnih procesnih pogojih eksperimente izvajali s farinografom, ki je aparat za določanje upora testa. V drugi fazi raziskav smo pri optimalnih procesnih pogojih beležili z ekstenzogramom časovno spreminjanje pomembnih parametrov pri procesu vzhajanja testa.
Ključne besede: Pšenična moka, gluten, vitamin C
Objavljeno: 22.12.2009; Ogledov: 2260; Prenosov: 220
.pdf Celotno besedilo (15,75 MB)

4.
Obvladovanje pojava trihotecenskih mikotoksinov (deoksinivalenol in nivalenol) v neindustrijski verigi pridelave in predelave krušnih žit
Aleš Kolmanič, 2013, doktorska disertacija

Opis: Da bi opravili analizo spreminjanja vsebnosti trihotecenskih mikotoksinov deoksinivalenol (DON) in nivalenol (NIV) v pridelovalni in predelovalni verigi, smo pšenico pridelovali v poljskih poskusih na majhnih parcelicah, jo poželi in očistili z različnimi napravami za čiščenje, nato smo jo zmleli v različne vrste moke in nazadnje spekli kruh. Izvedli smo tudi poskus skladiščenja moke v različnih skladiščnih razmerah. Štiri kultivarje pšenice z različno stopnjo odpornosti (tolerantnosti) na okužbe z glivami, ki povzročajo fuzariozo klasa (FHB), smo gojili v poljskih poskusih. Med cvetenjem smo pšenico okužili s sporami gliv iz rodu Fusarium. Požeto zrnje smo prečistili s pomočjo posebne čistilne naprave, ki je ločila zrnje v štiri velikostne razrede (F1 > 2,4 mm, F2 2,0–2,4 mm, F3 1,8–2,0 mm, F4 < 1,8 mm). Zrnje vsakega velikostnega razreda smo ročno ločili na štiri frakcije glede na pojav in intenziteto vidnih znamenj bolezni FHB (zrnje brez vsakih znamenj, zrnje s spremembo barve in brez sprememb v obliki, zrnje s spremembo barve in zmernimi spremembami v obliki ter zrnje s spremembo barve in velikimi spremembami v obliki). Vsebnost DON in NIV v zrnju različnih frakcij smo določili z uporabo tekočinske kromatografije (HPLC-UV). Izvedene so bile primerjave med vsebnostjo DON v zrnju pred čiščenjem in vsebnostjo v ločenih frakcijah po čiščenju. Stopnja učinkovitosti čiščenja (stopnja zmanjševanja vsebnosti DON ob čiščenju) je bila višja pri zmerno odpornem in občutljivem kultivarju kot pri FHB-tolerantnem kultivarju. Očiščeno zrnje brez vidnih znamenj okužb je pri tolerantnem kultivarju vsebovalo dvakrat več DON (870–1350 µg/kg) kot zrnje enake frakcije pri zmerno tolerantnem kultivarju (160–570 µg/kg) in primerljivo količino kot pri na FHB občutljivem kultivarju (905–1140 µg/kg). Rezultati poskusa kažejo na obstoj FHB-tolerantnih pšeničnih kultivarjev, ki imajo lahko velik del zrnja brez vidnih vizualnih znamenj okužb, ki lahko kljub odsotnosti znamenj okužb vsebujejo visoke vsebnosti DON. Takšnega zrnja pri postopkih priprave za mletje ne moremo odstraniti s standardnimi postopki čiščenja zrnja. Takšni tolerantni kultivarji pšenice lahko pripomorejo k zmanjšanju izgub pridelka zaradi FHB, vendar niso primerni za proizvodnjo polnozrnate moke v neindustrijskih predelovalnih sistemih. Poskus z mletjem in peko kruha je pokazal, da ta postopka značilno vplivata na vsebnost DON in NIV v kruhu. Preučeval se je vpliv treh mlevskih tehnik (standardno industrijsko mletje – IM, mlin kladivar – KL in tradicionalni mlevski kamen – MK) ter dveh načinov peke (v industrijski peči in v keramični krušni peči). Začetna vsebnost DON v zrnju je bila 1400–1900 µg/kg ter NIV 130–200 µg/kg in se je po mletju v tri tipe moke v moki gibala med 310–370 µg/kg DON in <50–70 µg/kg NIV pri industrijski moki – IM, 1060–1400 µg/kg DON in 60–87 µg/kg NIV v industrijski polnozrnati moki – KL ter 1100–1770 µg/kg DON in 80–95 µg/kg NIV v tradicionalni polnozrnati moki – MK. Povprečno zmanjšanje vsebnosti DON med peko kruha je bilo po 70-minutni peki (195–235 °C) 47,2 % pri peki v industrijski peči ter 48,7 % pri peki v keramični peči. Vsebnosti DON v kruhu so bile po peki v industrijski peči iz IM pod mejo 500 µg/kg, medtem ko so vrednosti pri kruhu, pripravljenem iz polnozrnate tradicionalne moke in pečenem v krušni peči gibale med 850 in 950 µg/kg. Rezultati poskusa s skladiščenjem moke v različni embalaži so pokazali, da ni bilo statistično značilnih razlik v spreminjanju vsebnosti DON v moki med skladiščenjem pri skladiščenju pri 10 °C in 25 °C. Po 120-dnevnem skladiščenju so se vsebnosti DON in NIV zmanjšale za 0–29 % glede na začetne vrednosti in v odvisnosti od uporabljene embalaže. Največja redukcija vsebnosti mikotoksinov smo opazili pri KL- in MK-moki, pakirani v papirnate vrečke in skladiščeni pri 25 °C. Najmanjše zmanjšanje je bilo pri IM-moki, pakirani v zatesnjene plastičn
Ključne besede: mikotoksini, deoksinivalenol, pšenica, zrnje, kultivar, čiščenje, mletje, predelava, polnozrnata moka, ohranjanje toksinov, skladiščenje moke
Objavljeno: 25.02.2013; Ogledov: 2761; Prenosov: 362
.pdf Celotno besedilo (1,90 MB)

5.
VALIDACIJA POSTOPKA DOLOČITVE MASNEGA DELEŽA KALCIJA V VZORCIH APNENČEVE MOKE IN OVREDNOTENJE MERILNE NEGOTOVOSTI REZULTATA DOLOČITVE KALCIJA
Janja Ojsteršek, 2013, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je bil razviti in validirati kompleksometrično metodo za določanje masnega deleža kalcija v vzorcih apnenčeve moke z avtomatskim titratorjem in fotometrično določitvijo končne točke s fototrodo. V prvi stopnji razvoja preskusne metode smo pregledali obstoječo literaturo, priskrbeli referenčni material in kemikalije ter pripravili ustrezne raztopine. Z upoštevanjem optimalnih pogojev delovanja fototrode in z definiranjem titracijskih parametrov smo na avtomatskem titratorju izdelali dve kompleksometrični metodi: metodo za standardizacijo titracijske raztopine EDTA in metodo za določanje masnega deleža kalcija v vzorcih apnenčeve moke. Po izbiri ustreznih parametrov validacijskega postopka preskusne metode smo izvedli eksperimente, potrdili njeno primernost za predvideno uporabo in ovrednotili merilno negotovost rezultata določitve kalcija. Ugotovili smo, da je postopek določitve masnega deleža kalcija v vzorcih apnenčeve moke primeren za predvideno uporabo. Z validacijo smo dokazali, da je preskusna metoda natančna, točna, linearna in selektivna. Z ovrednotenjem merilne negotovosti rezultata določitve kalcija smo določili kakovost in lažjo primerljivost rezultatov.
Ključne besede: kalcij, kalcijev karbonat, apnenčeva moka, fotometrična določitev, fototroda, kompleksometrična titracija, končna točka, EDTA
Objavljeno: 03.04.2013; Ogledov: 1458; Prenosov: 249
.pdf Celotno besedilo (2,90 MB)

6.
7.
Matematični model rezultatov v prehrambeni industriji
Nuša Škerlak, 2016, diplomsko delo

Opis: V okviru diplomskega dela smo za podjetje Mlinopek naredili raziskavo, kako različni lokaciji tal rasti vplivata na kvaliteto pšenice, in določili najboljšo sorto pšenice. Glavno merilo za določitev najboljšega razreda in sorte so čim višje vsebnosti beljakovin, sedimentacije ter števila padanja. Raziskave so potekale v laboratoriju Mlinopek v času žetve. V prvem delu smo petim različnim sortam pšenice na dveh različnih pridelovalnih tleh določili osnovne parametre in razred pšenice. Za primerjavo smo preučevali pšenico boljšega in slabšega razreda. V drugem delu smo vsem istim sortam pšenice na obeh pridelovalnih tleh določili s pomočjo farinograma specifične parametre. Na podlagi obojih rezultatov smo izdelali matematični model regresije med osnovnimi in specifičnimi parametri v odvisnosti od stabilnosti.
Ključne besede: pšenica, kvalitetni razred, farinogram, rodovitnost tal, moka, beljakovine.
Objavljeno: 14.10.2016; Ogledov: 553; Prenosov: 60
.pdf Celotno besedilo (2,64 MB)

8.
Inaktivacija encimov v živilih
Laura Prša, 2019, diplomsko delo

Opis: Moka je živilo, ki ga najdemo v vsakem gospodinjstvu in jo uporabljamo za kuhanje in pečenje. Na kakovost moke med drugim vpliva tudi aktivnost encimov v njej. Encimi so naravno prisotni ali namerno dodani v živilih kot aditivi. Pri moki povzročajo oksidacijske procese. Eden od glavnih problemov, ki vplivajo na uporabo moke, je krajši rok uporabnosti zaradi vsebnosti nekaterih encimov. Med skladiščenjem moke, lipidi zlahka vplivajo na njeno obstojnost zaradi encimske hidrolize, ki jo katalizirajo lipaze. Temu sledi oksidacija, kar povzroči izgubo funkcionalnosti moke, okus in hranilne lastnosti. Čeprav smo v literaturi zasledili številne pozitivne učinke encimov na moko, pa smo se zaradi njihovih negativnih vplivov na kvaliteto moke odločili inaktivirati encime α-amilazo, lipazo, peroksidazo in proteazo, ki so prisotni v moki. Encima, ki najbolj vplivata na kvaliteto moke sta lipaza in peroksidaza. Omenjene encime v moki smo želeli inaktivirati z uporabo superkritičnega ogljikovega dioksida (SC CO2). Raziskali smo vpliv procesnih parametrov (tlak, čas izpostavitve in hitrost dekompresije) na aktivnost prostih encimov in encimov v moki. V diplomski nalogi smo omenjene encime podrobneje opisali in določili njihovo aktivnost v moki pred in po izpostavitvi v SC CO2. Prav tako smo tekom eksperimentalnega dela določili koncentracijo proteinov v moki po Bradfordovi metodi. Aktivnost encimov smo določali v beli pšenični moki. Rezultati kažejo, da je po izpostavitvi v SC CO2 preostala aktivnost α-amilaze najnižja. Za primerjavo smo določili tudi aktivnosti encimov v različnih vrstah moke. Ugotovili smo, da največ encimov vsebuje ržena moka in da je bila določena najvišja aktivnost za encim lipazo ne glede na vrsto moke.
Ključne besede: moka, encimi, α-amilaza, lipaza, peroksidaza, proteaza, superkritični ogljikov dioksid
Objavljeno: 19.07.2019; Ogledov: 450; Prenosov: 158
.pdf Celotno besedilo (2,18 MB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici