| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 60
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
1.
Tri fazni usmernik s korekcijo faktorja moči
Smiljan Lampret, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu sta opisana načrtovanje in izvedba tri faznega usmernika s korekcijo faktorja moči. Cilj je bilo stabilno delovanje pretvornika z uporabo zmogljivega digitalnega krmilnika TMSF28335 proizvajalca Texas Instruments, stikalne frekvence 20 kHz in obstoječo strojno opremo v laboratoriju v realnem času. S simulacijsko shemo v programskem okolju Matlab/Simulnik smo preverili delovanje sistema in nastavili parametre PI regulatorjev, ki smo jih nato uporabili pri realnem procesu. Programsko kodo smo napisali v programskem jeziku C. Sistem je sestavljen iz treh močnostnih modulov, od katerih vsak pretvarja tok in napetost ene faze. Močnostna karta skrbi za povezavo modulov s krmilniško karto, ki vsebuje DSP. Regulacijo smo izvedli s tremi PI regulatorji, za izhodno napetost in tokova v d in q oseh. Uporabili smo Clarkino in Parkovo transformacijo ter algoritem fazno zaključene zanke. Izvedeno je bilo vektorsko vodenje.
Ključne besede: močnostna elektronika, pretvornik, usmernik, vodenje, digitalni signalni krmilnik, vektorska modulacija
Objavljeno: 24.03.2021; Ogledov: 196; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (5,13 MB)

2.
Nepristno naključna pulzno-gostotna modulacija za zmanjšanje elektromagnetnih motenj
Matej Uršnik, 2019, magistrsko delo

Opis: Pri razvoju elektronskih naprav se premalo zavedamo pomena elektromagnetne skladnosti. Večina razvijalcev se z njo sreča tik pred zaključkom projekta, ko projekt pošljemo na testiranje v laboratorij za pridobitev certifikatov o skladnosti. Elektromagnetna skladnost ni ovira pred zaključkom projekta, je pa pomemben varnostni mehanizem, ki skrbi za varnost in nemoteno delovanje naprav. Namen magistrske naloge je izdelava H-mosta in implementacija ter evaluacija predlaganega algoritma, ki omogoča zmanjševanje sevalnih in prevodnih elektromagnetnih motenj. Meritve bomo opravili na enosmernem elektromotorju v polgluhi elektromagnetni komori.
Ključne besede: elektromagnetna skladnost, elektromagnetne motnje, enosmerni električni motor, nepristno naključna pulzno-gostotna modulacija
Objavljeno: 27.06.2019; Ogledov: 531; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (11,18 MB)

3.
VODENJE SINHRONEGA DC-DC PRETOVORNIKA Z UPORABO ANALOGNEGA KOMPARATORJA PROCESORJA TMS320F28379D
Jakob Šek, 2018, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so predstavljeni DC-DC pretvorniki in njihova zgradba ter pomen. Podrobneje smo predstavili sinhroni navzdol/navzgor pretvornik v delovanju navzgor. Opisana je tokovna regulacija takšnega pretvorniškega sistema uporabo analognega komparatorja na procesorju TMS320F28379D. Pretvornik in njegovo vodenje smo najprej modelirali v simulacijskem programskem orodju in ga simulirali. V programskem okolju Altium Designer smo načrtali pretvornik, tokovno regulacijo pa v programskem okolju Code Composer Studio. Izdelali smo tudi dejanski pretvornik in na njem izvedli poizkuse ter za vodenje uporabili digitalni signalni krmilnik.
Ključne besede: sinhroni DC-DC pretvornik, pulzno širinska modulacija, regulacija, analogni komparator, digitalni signalni krmilnik
Objavljeno: 16.05.2019; Ogledov: 1330; Prenosov: 106
.pdf Celotno besedilo (2,62 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
UPORABA ENOTE CLA PROCESORJA TMS320F28379D V VODENJU
Andrej Rebernak, 2018, delo diplomskega projekta/projektno delo

Opis: V sledečem diplomskem delu je predstavljena izvedba sinhronega DC/DC pretvornika z uporabo mikrokrmilnika TMS320F28379D podjetja Texas Instruments. Opisana je zgradba DC/DC pretvornikov ter njihov pomen. Podrobneje je predstavljen sinhroni pretvornik navzgor ter njegovo vodenje z uporabo CLA enote procesorja na mikrokrmilniku. Opisana je napetostna regulacija, s katero nastavimo željeno izhodno vrednost napetosti. Opisana je tudi pulzno širinska modulacija. V programskem okolju Altium Designer smo načrtali pretvornik, napetostno ter tokovno regulacijo pa v programskem okolju Code Composer Studio. Preko digitalnega signalnega krmilnika smo vodili pretvornik, ki so ga dejansko izdelali in na njem izvedli poizkuse
Ključne besede: sinhroni DC-DC pretvornik, CLA, pulzno širinska modulacija, P-regulator, digitalni signalni krmilnik
Objavljeno: 06.02.2019; Ogledov: 1106; Prenosov: 125
.pdf Celotno besedilo (1,79 MB)

5.
Razvoj algoritma vodenja sinhronskega motorja s trajnimi magneti
Matic Bračko, 2018, diplomsko delo

Opis: Kot skupina študentov smo se zbrali z namenom, da izdelamo lastno električno kolo. Ena izmed nalog je bila zasnova algoritma za vodenje trifaznega sinhronskega motorja s trajnimi površinkimi magneti, ki je predstavljena v sklopu zaključnega dela. V sklopu dela je predstavljeno modeliranje motorja v programskem okolju Matlab/Simulink, izdelava algoritma in njegovega testiranja v simulacijskem okolju. Poskrbeli smo za konstruiranje zaščitnih elementov pri jermenskem in verižnem prenosu. Na koncu pa je predstavljena implementacija algoritma za vodenje in njegovo testiranje na realnem sistemu
Ključne besede: Vektorska modulacija, električno kolo, absolutni dajalnik, SV PWM
Objavljeno: 05.09.2018; Ogledov: 1073; Prenosov: 151
.pdf Celotno besedilo (3,21 MB)

6.
Zaprtozančno vodenje zapornega pretvornika s pulzno gostotno modulacijo
Tomaž Oprešnik, 2017, delo diplomskega projekta/projektno delo

Opis: V diplomskem delu so predstavljeni DC-DC pretvorniki, njihova zgradba in pomen. Podrobneje smo predstavili zaporni pretvornik. Opisana je napetostna regulacija takšnega pretvorniškega sistema, s katero je možno natančno nastaviti vrednost izhodne napetosti pretvornika ter pulzno gostotna modulacija, s katero želimo doseči višje stikalne frekvence kot pri pulzno širinski modulaciji. Pretvornik in napetostno regulacijo smo načrtovali v simulacijskem programskem orodju Matlab/Simulink. Izdelali smo tudi dejanski pretvornik in na njem izvedli poizkuse. Za vodenje pretvornika smo uporabili digitalni signalni krmilnik.
Ključne besede: zaporni pretvornik, DC-DC pretvornik, pulzno gostotna modulacija, regulacije, PI- regulator, digitalni signalni krmilnik
Objavljeno: 30.01.2018; Ogledov: 1618; Prenosov: 140
.pdf Celotno besedilo (2,06 MB)

7.
RAZVOJ IN IZDELAVA TESTNE PLOŠČE ZA PREIZKUŠANJE PROGRAMIRLJIVIH LOGIČNIH KRMILNIKOV
Simon Hrovat, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je opisan postopek izdelave testne plošče za preizkušanje različnih programirljivih logičnih krmilnikov. Testna plošča omogoča preizkušanje analognih in digitalnih signalov, uporabo hitrih števcev, krmiljenje s pulzno širinskim signalom ter spoznavanje delovanja programirljivega logičnega krmilnika. Opisan je postopek načrtovanja in izdelave vezja v programskem okolju AltiumDesigner, uporaba Siemesnovega krmilnika serije S7 1200 ter programska oprema Siemens TIA portal. Obravnavana je odprto-zančna ter zaprto-zančna metoda nastavljanja parametrov regulatorja PID. Testno plošča bo uporabna za testiranje različnih programirljivih logičnih krmilnikov.
Ključne besede: Testna plošča, PLK, regulator PID, pulzno širinska modulacija.
Objavljeno: 06.09.2016; Ogledov: 875; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (4,43 MB)

8.
UPORABA CAN-VODILA IN SIGNALA PWM ZA KONTROLO IN NADZOR POLNJENJA LITIJEVIH AKUMULATORJEV ELEKTRIČNEGA AVTOMOBILA
Jože Podbrežnik, 2016, diplomsko delo

Opis: V svetu se vedno več ljudi zaveda onesnaženja okolja in dajejo čedalje večji pomen cenejšim alternativnim pogonom in virom energije. Razvoj hibridnih, priključno-hibridnih ali popolnoma električnih vozil je odvisen predvsem od razvoja zmogljivejših akumulatorjev in načina nadzora polnjenja hranilnika energije. Električna vozila morajo imeti za polnjenje standardizirani električni priključek, ki omogoča hiter in predvsem varen način regeneracije porabljene električne energije, zato smo v uvodu opisali razvoj dosedanjih sistemov. Glavni namen naloge je bil skonstruirati in implementirati prototip elektronskega vezja z vgrajenim CAN krmilnikom, ki s pomočjo CAN-vodila in PWM-signala omogoča nadzor konduktivnega polnjenja litijevih akumulatorjev električnega vozila, v skladu s standardom SAE_J1772 oziroma IEC 61851-3.
Ključne besede: električni avto, nadzorna enota, polnjenje, praznjenje, litij-ionske baterije, regulator polnjenja, pulzno širinska modulacija, CAN-vodilo
Objavljeno: 06.09.2016; Ogledov: 996; Prenosov: 85
.pdf Celotno besedilo (5,50 MB)

9.
Inverterski varilni aparat
Mihael Medved, 2016, magistrsko delo

Opis: V delu je predstavljen proces načrtovanja, modeliranja, simuliranja in izdelave funkcionalnega modela pretvornika. Podan je kratek pogled tipične strukture inverterskega varilnega aparata. Prav tako je predstavljena struktura mikro-inverterskega varilnega aparata. Izvedeno in analizirano je načrtovanje komponent in modeliranje ter izpeljava parametrov regulatorja. Princip delovanje naprave je prikazan s simulacijskimi rezultati, dobljeni s programskim okoljem Matlab/Simulink. Opisano je načrtovanje elementov realnega sistema in njegovo programiranje. Rezultati delovanja realnega sistema so prikazani s pomočjo eksperimentov. Dodatno so navedeni problemi, rešitve in možnosti nadgradnje oz. možne izboljšave pretvorniškega sistema.
Ključne besede: regulator, pulzno širinska modulacija, flyback, razklopno vezje, transformator
Objavljeno: 17.03.2016; Ogledov: 1635; Prenosov: 176
.pdf Celotno besedilo (2,70 MB)

10.
Pulzno gostotno moduliran mikrorazsmernik z aktivnim razklopitvenim tokokrogom
Lucijan Korošec, 2015, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji obravnavamo področje enofaznih razsmerniških pretvornikov za posamezne fotovoltaične module, imenovanih mikrorazsmerniki. Pri teh sistemih vhod predstavlja fotovoltaični vir enosmerne in v delovni točki sistema konstantne moči, izhod pa v obliki lokalnega bremena ali električnega omrežja zahteva odjem z izmenično močjo. Posledično je zaradi nenehne razlike v proizvajani in porabljeni moči zahtevana razklopitev s čim manjšo energijsko posodo – razklopitvenim kondenzatorjem, kar predstavlja največji izziv obravnavane tematike, saj vrednost kapacitivnosti, napetostni nivoji in sama velikost razklopitvenega kondenzatorja določajo velikost, ceno in življenjsko dobo celotnega pretvornika. Hkrati velikost pretvornika oz. uporabljenih komponent določa predvsem stikalna frekvenca delovanja sistema, njeno dvigovanje in s tem zmanjševanje velikosti komponent pa omejujejo stikalne izgube uporabljenih tranzistorjev in diod, ki vodijo v slabši izkoristek pretvorbe energije. Glede na te izzive v doktorski disertaciji podajamo pregled obstoječih struktur mikrorazsmernikov in njihovih delovanj. Na podlagi dvostopenjskega mikrorazsmernika z enosmerno zbiralko (DC-linkom), ki dobro zaobide problem velikosti in življenjske dobe razklopitvenega kondenzatorja, smo predlagali novo strukturo pretvornika. Ta uvaja v konfiguracijo vezja aktivni razklopitveni tokokrog z razklopitvenim kondenzatorjem in visokofrekvenčno izmenično zbiralko (HFAC-link) ter v nasprotju z obstoječo rešitvijo omogoča izvedbo mehkega preklapljanja stikal, posledično pa uporabo visoke stikalne frekvence delovanja pretvornika. Zaradi specifičnega načina delovanja smo pri vodenju predlaganega mikrorazsmernika uporabili pulzno gostotno modulacijo. Vodenje pretvornika smo zaradi kompleksnosti in visoke stikalne frekvence (100 kHz) izvedli na programarljivem polju logičnih vrat (FPGA), samo delovanje predlagane strukture mikrorazsmernika pa smo eksperimentalno preverili.
Ključne besede: Mikrorazsmernik, pulzno gostotna modulacija, razklopitveni kondenzator, aktivni razklopitveni tokokrog, visokofrekvenčna izmenična zbiralka.
Objavljeno: 09.12.2015; Ogledov: 1307; Prenosov: 185
.pdf Celotno besedilo (3,98 MB)

Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici