| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
KOGNITIVNE SPREMEMBE V OBDOBJU ODRASLOSTI IN STARANJA
Anita Nonković, 2010, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil pobliže spoznati proces staranja in s staranjem povezane spremembe na kognitivnem in drugih področjih. V teoretičnem delu je poudarek na kognitivnem razvoju v odrasli dobi; opisan je spoznavni razvoj v adolescenci in odrasli dobi, upad sposobnosti, demenca, modrost ter strategije, s katerimi starostniki nadomestijo upad svojih spoznavnih sposobnosti (selekcija, optimizacija, kompenzacija). Dotaknili smo se socialnega in emocionalnega razvoja ter izobraževanja v odrasli dobi. Empirični del diplomske naloge se nanaša na rezultate, pridobljene z anketnim vprašalnikom, ki smo ga sestavili sami. Opravljen je bil na vzorcu 40-ih odraslih, starih od 55 do 65 let, med anketiranci so tudi varovanci doma starejših občanov in socialnovarstvenega zavoda. Ugotovili smo, da odrasli v obdobju prehoda v pozno odraslost le redko živijo sami. Osamljeni niso, zaposlijo se s hobiji. Svojemu zdravju bi lahko posvečali več pozornosti. Besedo starostnik povezujejo s starostjo, z domom upokojencev, predvsem z vidnimi znaki staranja kot so sivi lasje, onemoglost. Počutijo se mlajše kot so, zadovoljni so s svojim življenjem. Za svojo poučenost o stvareh, ki jih zanimajo, poskrbijo sami, največkrat preko televizije, knjig in revij. Opažamo, da odrasli najbolje rešujejo naloge verbalnih sposobnosti in spomina. Nekoliko slabše, a še vedno dobro rešujejo naloge za ugotavljanje prostorske orientacije. Najmanj pravilne odgovore dosegajo v nalogah z moralno dilemo.
Ključne besede: Staranje, kognitivni razvoj, modrost, selektivna optimizacija, upad sposobnosti, demenca.
Objavljeno: 25.10.2010; Ogledov: 3423; Prenosov: 959
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

3.
4.
Etika managementa v zdravstvu in socialnem varstvu
Bojan Grobelšek, 2012, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo raziskuje etiško ozadje managerskih možnosti razmišljanja in odločanja predvsem v zdravstvenih in socialnih organizacijah, čeprav ne gre zanikati, da želi poseči tudi dlje. Delo poskuša na podlagi filozofskega analiziranja in razglabljanja presejati tiste pomembne značilnosti, ki se nanašajo na dano temo. Ta govori o različnih človekovih, predvsem kognitivnih in osebnostnih zmožnostih, ki usodno vplivajo na vse razprave v dani etiško pomembni situaciji, katera je vezana predvsem na managersko odločanje v splošnem pomenu in v specifičnem zdravstveno-socialnem okolju. Vsebinska struktura naloge je razdeljena na tri dele, od katerih se zadnji del ponovno deli na dvoje. V prvem delu so predstavljeni trije vidiki inteligentnosti, od katerih imata največji pomen duhovna inteligentnost in modrost, kar je tudi naše osnovno izhodišče. Njuna specifičnost se pomembno prenaša na razumevanje vseh nadaljnjih etiških izhodišč, ki predstavljajo osrednji del naloge. Tam je predstavljena etika na splošno in specifično, v obliki njenih različnih konceptov, kjer prihaja do primerjav s pojmom pravičnosti kot osrednjo vrlino, ali vrednoto, ali načelom, ki ima posebno vlogo v vseh časih, okoljih in ureditvah. Slednje nas popelje v zadnji del naloge, kjer se združijo vse poprejšnje teme s specifiko managementa v splošnem in kasneje v zdravstveno-socialnem okolju. Vsak organizacijski sistem je upravljan s strani managementa, od katerega se pričakuje, da bo odgovorno, do vseh interesnih skupin, iskal etiške načine za doseganje zastavljenih ciljev in poslanstva. Pri tem ima na voljo različne etiške koncepte, ki jim naj sledi. Za to pa potrebuje nekatere osebnostne značajske lastnosti, kot so vrline in vrednote. Zdravstveni in socialni sistem se od klasičnega, tj. gospodarskega, razlikuje po svojem namenu in poslanstvu. Od njega se pričakuje, da zagotavlja pravičen in enakopraven dostop vsem uporabnikom do njegovih storitev, poleg tega mora njegovo delovanje vsebovati tudi odgovorno porabo sredstev, ki jih v obliki prispevkov omogoča celotna družba. V sklepnem delu je zaključna ugotovitev, da je etika vrlin tisti etiški koncept v managementu zdravstva in sociale, ki omogoča managerjem vse potrebne etiške sposobnosti, ki so nujne za zagotavljanje vseh poprej omenjenih dejstev, tj. socialne varnosti celotne družbe.
Ključne besede: management, zdravstvo, sociala, etika, inteligenca, modrost
Objavljeno: 07.01.2013; Ogledov: 1553; Prenosov: 342
.pdf Celotno besedilo (1016,89 KB)

5.
MNOŽIČNO ZUNANJE IZVAJANJE IN PRIMERJAVA POSLOVNIH MODELOV MNOŽIČNEGA ZUNANJEGA IZVAJANJA
Stanislav Brunčič, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu se bomo spoznali z množičnim zunanjim izvajanjem, ter podrobneje predstavili njegove oblike. Množično zunanje izvajanje postaja v globalnem merilu pomemben ekonomski dejavnik v podjetjih in tudi za posameznike. Z razvojem interneta se je pogostost uporabe množičnega zunanjega izvajanja precej povečala in na ta način omogoča dostop do več virov sredstev. Podrobneje bomo predstavili dva poslovna modela množičnega zunanjega izvajanja, oba poslovna modela sta predstavnika oblike mikrodela. Naš cilj je bil spoznati različne oblike množičnega zunanjega izvajanja ter ugotoviti možnosti in pogostost uporabe v Sloveniji. Prav tako smo želeli ugotoviti, če lahko množično zunanje izvajanje omogoči dodaten vir zaslužka ali celo primarni vir zaslužka prebivalcem Slovenije.
Ključne besede: množično zunanje izvajanje, množično financiranje, množično glasovanje, modrost množice, mikrodelo, mikrofinanciranje, Microworkers, Crowdflower
Objavljeno: 22.06.2015; Ogledov: 679; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (2,37 MB)

6.
Kaj delajo filozofi?
Danilo Šuster, 2009, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: filozofija, metafilozofija, svoboda, pojmovne raziskave, filozofija in znanost, modrost
Objavljeno: 21.12.2015; Ogledov: 400; Prenosov: 32
URL Povezava na celotno besedilo

7.
SOKRAT O VEDNOSTI: PODOBNOSTI IN RAZLIKE PRI KSENOFONTU IN PLATONU
Leonida Krajnc, 2016, diplomsko delo

Opis: Avtorica je v tem diplomskem delu želela predstaviti vire, ki so pisali o Sokratu, saj Sokrat sam ničesar ni zapisal. Izbrala je dva od njih, Sokratova učenca Ksenofonta in Platona, ter predstavila, kaj je Sokrat učil o vednosti in modrosti pri njima. Medsebojno je primerjala Ksenofontovega in Platonovega Sokrata, izpostavila podobnosti in razlike ter predstavila argumente v povezavi z vednostjo in modrostjo. Navedla je dva Sokratova paradoksa in podala Santasovo podporo le-temu. Pri diplomskem delu so bile uporabljene deskriptivna metoda, metoda komparacije, analize in sinteze. Ob tem je avtorica prišla do spoznanja, da se vednost pri Sokratu deli na človeku in bogovom dosegljivo. Najpomembnejša človeku dosegljiva vednost je vednost o dobrem in slabem ter ravnanju, ki izhaja iz te vednosti. Za Sokrata je ta vednost najpomembnejša, ker ravnanje v skladu s pravičnim in dobrim prinaša modrost ter srečo. Nasprotno so ljudje, ki ravnajo krivično, najnesrečnejši, ker je posledica krivičnega ravnanja ta, da imajo zlo v duši. Le-tega se lahko rešijo s pravično kaznijo. Ljudje, ki so pravični in nimajo zla v duši, lahko po smrti odidejo na Otoke blaženih. V tem diplomskem delu sta bili obe hipotezi potrjeni. Izkazalo se je, da definicija vednosti ni mogoča in da iz vedenja o tem, kaj je pravično in dobro, ne sledi, da bodo ljudje pravično ravnali, čeprav Sokrat navaja dobre argumente v prid le-temu.
Ključne besede: vednost, modrost, dobro, slabo, pravično, krivično
Objavljeno: 31.08.2016; Ogledov: 522; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (793,98 KB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici