Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Namen diplomskega dela je bil izboljšati karakteristike oglja in adsorpcijsko kapaciteto oz. učinkovitost s pomočjo različnih modifikacij oglja. S procesom hidrotermalne karbonizacije (HTC) smo proizvedli hidro-oglje iz oljne pogače semen industrijske konoplje, ki še v tovrstne namene ni bila raziskana. Pridobljeno hidro-oglje smo kemijsko modificirali s štirimi različnimi kemijskimi reagenti (KOH, ocetna kislina, alkoholni kis, vinski kis). Kemijski obdelavi je sledila termična obdelava vzorcev (piroliza). Pridobljena aktivna hidro-oglja smo kemijsko karakterizirali, določili funkcionalne skupine na površini oglja, specifično površino ter zeta potencial. Modificirana oglja smo preizkusili v eksperimentih adsorpcije z barvilom metilen modro in določili adsorpcijsko kapaciteto posameznega oglja ter preučili vpliv modifikacije na samo adsorpcijo. Metilen modro se namreč lahko kopiči v ekosistemu in tako povzroča toksične učinke na živali, ljudi in rastline, zato ga je potrebno odstraniti iz odpadnih vod. Vsa modificirana oglja, z izjemo enega vzorca, so bila uspešnejša pri odstranjevanju barvila metilen modro kot nemodificirano oglje, prav zaradi izboljšanih karakteristik in lastnosti, ki so jih povzročile kemijske modifikacije. Rezultati so pokazali, da je najvišjo adsorpcijsko kapaciteto dosegel vzorec modificiran s kalijevo bazo, 52,15 mg/g (100% učinkovitost odstranitve barvila). Najnižjo adsorpcijsko kapaciteto, 8,63 mg/g (16,32 %) je imelo oglje, modificirano z ocetno kislino. Drugo najvišjo kapaciteto, 42,55 mg/g (81,91 %) je imel vzorec modificiran z alkoholnim kisom, sledil mu je vzorec obdelan z vinskim kisom z adsorpcijsko kapaciteto 29,42 mg/g in 57,20 % učinkovitostjo. Presenetljivo pa nemodificirano oglje ni imelo najnižje kapacitete, saj je le-ta znašala 15,24 mg/g (29,33%) in je bila višja od kapacitete oglja modificiranega z ocetno kislino.
Ključne besede: kemijska modifikacija, hidro-oglje, hidrotermalna karbonizacija, adsorpcija, metilen modro, odstranjevanje onesnažil
Objavljeno v DKUM: 06.09.2023; Ogledov: 451; Prenosov: 102
Celotno besedilo (4,89 MB)

Opis: Namen doktorske disertacije je bil razvoj inovativne metode modifikacije sojinih proteinov kot osnove za izdelavo sojinega lepila, ki lahko kvalitetno zlepi različne lesne vrste in je sposobno poleg naravnega lesa lepiti tudi zgoščen les. Raziskavo smo razdelili v tri sklope. V prvem sklopu smo preučevali vpliv temperature termične modifikacije izolata sojinih proteinov (SPI) ter vpliv pH vrednosti in temperature priprave disperzije na lastnosti lepila ter na lastnosti in kvaliteto lepilnih spojev preizkušancev iz bukovine. V drugem sklopu smo preučevali uporabnost lepil na različnih materialih, in sicer na zgoščeni bambusovini in bukovini. Za pet najboljših formulacij, ki smo jih določili v prvem sklopu raziskave, smo določili kvaliteto zlepljenosti za zgoščeno in kontrolno bambusovino in bukovino. Naraven les smo termo-hidro-mehansko (THM) zgostili s postopkom viskoelastične toplotne zgostitve (VTC). Preučili smo lastnosti zgoščenih in kontrolnih površin ter lastnosti in kvaliteto lepilnih spojev. V tretjem sklopu raziskave smo optimirali masni delež SPI v lepilu za najboljšo formulacijo, ki smo jo izbrali v prvem sklopu raziskave, ter temperaturo in čas stiskanja pri vročem lepljenju. Optimiranje procesnih parametrov je potekalo na osnovi lastnosti lepil in lepilnih spojev ter kvalitete lepilnih spojev preizkušancev iz bukovine po standardih SIST EN 204 in 205. Lastnosti lepil smo določali z merjenjem viskoznosti ter lastnosti površin s preučevanjem kontaktnih kotov kaplje vode. Lastnosti lepilnih spojev smo opredelili z določanjem efektivne penetracije lepila na podlagi mikroskopskega preučevanja lepilnih spojev. Kvaliteto lepilnih spojev smo ugotavljali z merjenjem natezno strižne trdnosti preizkušancev. Rezultati vpliva temperature termične modifikacije na lastnosti lepila in lepilnih spojev ter kvaliteto zlepljenosti so pokazali, da je primerna temperatura termične modifikacije v kombinaciji s pravilno izbranimi pogoji priprave disperzije pomembno izboljšala disperzibilnost SPI in viskoznost lepila, povečala zmožnost penetracije lepila v porozno strukturo lesa, ter pomembno izboljšala trdnost lepilnih spojev, predvsem trdnost po namakanju v vodi. Preučevanje lastnosti zgoščenih in kontrolnih površin je pokazalo, da so se le te pri postopku zgostitve spremenile. Zgoščen les je imel nižjo vlažnost od kontrolnega lesa, a je kljub temu počasneje absorbiral vodo, kar kaže na večjo hidrofobnost površine. Zgostitev lesa je zmanjšala volumen praznih prostorov v lesu in posledično penetracijo lepila. Kljub temu pa so rezultati natezno strižne trdnosti pokazali, da so lepila sposobna zlepiti obe površini, tako površino zgoščenega kot naravnega lesa, ter različne lesne vrste, bambusovino in bukovino. Pri lepljenju bukovine, tako zgoščene kot kontrolne, so testirana lepila izkazala opazno višje vrednosti natezno strižne trdnosti kot pri lepljenju bambusovine. Optimiranje masnega deleža termično modificiranega SPI je pokazalo velik vpliv vsebnosti suhe snovi v lepilu na viskoznost lepila, na efektivno penetracijo ter na natezno strižno trdnost preizkušancev po namakanju v vodi. Tudi rezultati optimiranja temperature in časa lepljenja so pokazali velik vpliv natezno strižne trdnosti na vodoodpornost lepila. Lepilo z optimalnim masnim deležem SPI, s katerim smo lepili pri optimalni temperaturi in času stiskanja, smo uvrstili v D3 trajnostni razred po standardu SIST EN 204, kar pomeni, da je lepilo primerno za notranjo uporabo v prostorih s povišano vlago in za zunanjo uporabo v pokritih prostorih. Ti rezultati so potrdili veljavnost domneve, da lahko primerna metoda modifikacije SPI pomembno izboljša kvaliteto lepila in pripomore k uspešnosti razvoja bio-lepil za uporabo v lesni industriji.
Ključne besede: termična modifikacija, sojini proteini, sojino lepilo, bio-lepilo, lepljenje lesa, zgoščen les
Objavljeno v DKUM: 10.07.2020; Ogledov: 1514; Prenosov: 0

Opis: V prispevku je opisan postopek priprave samočistilnih poliestrnih (PES) tekstilij s fotokatalitičnimi $TiO_2$ nanonanosi. Samočistilno površino smo pripravili s sol-gel procesom in proučili vpliv pogojev postopka na oblikovanje nanonanosov na vlaknih. Pri postopku polikondenzacije nanodelcev $TiO_2$, smo uporabili kisli in bazični katalizator. Pri toplotni obdelavi nanodelcev na poliestrnem substratu se je tvorila polimorfna kristalna $TiO_2$ struktura anataz, ki ima širšo optično vrzel v frekvenčnem pasu kot kristalna oblika rutil. Obdelane tekstilije smo analizirali, da bi določili vpliv postopka obdelave na njihove uporabne lastnosti. Raziskava je potrdila, da s sol-gel postopkom oblikujemo nanonanose s samočistilno sposobnostjo, vendar pa imajo boljše fotokatalitične sposobnosti $TiO_2$ nanosi, pridobljeni iz kislega sola. Postopek obdelave poliestrnih pletiv s $TiO_2$ nanonanosi ni pomembno vplival na mehanske lastnosti PES pletenin.
Ključne besede: tekstilije, modifikacija tekstilnih vlaken, samočistilne lastnosti, celuloza, titanijev dioksid, rutil, nanodelci, sol-gel metoda, fotodegradacija, fotokataliza
Objavljeno v DKUM: 31.08.2017; Ogledov: 1718; Prenosov: 118
Celotno besedilo (467,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Modifikacija pogodb je v CISG, skupaj z razvezo urejena v čl. 29 CISG. Temelji predvsem na načelu avtonomije volje strank, ki strankam omogoča, da prosto vstopajo v pogodbena razmerja. Spreminjanje in razveza pogodb v principu nista podvržena nobenim zahtevam o obličnosti, kar je posledica uveljavitve načela neformalnosti. Posledično se ne uporabijo morebitna pravila o obličnosti na katera nakazujejo domači pravni redi posameznih držav, kot je npr. konsideracija v anglosaških pravnih sistemih ali kavza v kontinentalnih pravnih sistemih. Lahko pa stranki z dogovorom odstopita od tega načela in za konkretno pravno razmerje ustanovita obveznost obličnosti. Možni so tudi primeri, ko se CISG kot pogodbeni statut uveljavlja s pridržkom glede II dela konvencije. V teh primerih je obstoj zahteve po obličnosti odvisen od pravnega reda na katerega napotijo kolizijska pravila, saj ureditev iz tega pravnega sistema nadomesti pravila konvencije o sklepanju, spreminjanju in razvezi pogodb. Za formacijo pogodbe je ključnega pomena obstoj soglasja volj. Pri modifikaciji se za ugotavljanje konsenza o sklenitvi pogodbe smiselno uporabljajo pravila o formaciji pogodbe iz II dela CISG (čl. 14-24 CISG). V tem delu konvencija dokaj zvesto sledi klasični teoriji ponudbe in sprejema, vendar predvideva tudi alternativne načine sklepanja pogodb. Da se neka pravno relevantna izjava volje lahko šteje za ponudbo so potrebni naslednji elementi. Ponudba mora biti dana eni ali več točno določenim osebam, biti mora dovolj določena ali vsaj določljiva hkrati pa mora biti razviden tudi namen ponudnika biti zavezan v primeru akcepta ponudbe. Bistvene sestavine ponudbe, ki morajo biti dovolj določene ali določljive so praviloma blago količina ter cena. Poleg izrecnih izjav volje, ki neposredno izkazujejo namen strank, je mogoče soglasje volj ugotavljati tudi na podlagi konkludentnih dejanj ali ravnanj strank.
Ključne besede: sprememba pogodbe, modifikacija pogodbe, razveza pogodbe, soglasje volj, ponudba, sprejem, akcept, konsideracija, kolizija splošnih pogojev poslovanja, obličnost, načelo neformalnosti, načelo avtonomije volje strank
Objavljeno v DKUM: 18.11.2016; Ogledov: 3875; Prenosov: 139
Celotno besedilo (1,89 MB)

Opis: V podjetju Gorenje, Program Kuhalnih aparatov, izdelujejo vgradne pečice »BIO« visokega cenovnega razreda, v katerem se pričakuje popolnost na vsakem koraku. Pri teh pečicah imajo probleme pri sestavljanju, saj je reža med vrati in dizajnerskim okvirjen neenakomerna. Ugotovili smo, da je problem napačno obešanje prednje stene pri emajliranju, saj se ta v peči preveč deformira. Po eksperimentalni metodi preizkušanja smo prišli do rezultatov, da je drugačno obešanje bolj ugodno, saj je zvitost stene, na katero pride privijačen dizajnerski okvir, manjša. Posledično smo morali skonstruirati nova obešala, na katera se bodo obešale sprednje stene pri procesu emajliranja.
Ključne besede: Vgradne pečice Gorenje, termična deformacija, raztezek, modifikacija obešala
Objavljeno v DKUM: 09.09.2016; Ogledov: 1950; Prenosov: 155
Celotno besedilo (4,36 MB)