| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 37
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv virusa SARS-CoV-2 na delovanje skupin organizirane kriminalitete
Tamara Baltić, 2021, diplomsko delo

Opis: Decembra leta 2019 se je v Vuhanu na Kitajskem pojavil prvi primer dotlej še neznanega virusa hudega akutnega respiratornega sindroma 2 [SARS-CoV-2]. Zaradi njegove hitre širitve je bila Svetovna zdravstvena organizacija v začetku leta 2020 primorana razglasiti pandemijo, kar je pripomoglo k nastanku novih družbenih razmer, ki so se jim morali prilagoditi vsi posamezniki, hkrati pa so spremembe vplivale tudi na modifikacijo delovanja skupin organizirane kriminalitete. Ta se je po krajšem omejevanju delovanja večine svojih aktivnosti kmalu tako prilagodila, da je lahko skoraj nemoteno delovala. Da bi odkrili različne modifikacije in hkrati nove načine delovanja skupin organizirane kriminalitete med pandemijo virusa SARS-CoV-2, je bilo izvedeno strukturirano in obsežno iskanje ter pregled literature in drugih virov. Ustvarjena je bila podatkovna baza, na podlagi katere so bile opravljene osnovne analize, ki so omogočile vpogled v delovanje skupin organizirane kriminalitete v času pandemije virusa SARS-CoV-2. Ugotavljamo, da se je organizirana kriminaliteta v času pandemije osredotočila predvsem na zagotavljanje pomoči prebivalcem v obliki brezplačne dostave hrane ter higienskih paketov, s čimer je pridobila dolgoročno podporo lokalne skupnosti. Povečal se je tudi obseg kibernetske kriminalitete, ki je usmerjena zlasti v otroke in starejšo populacijo. V ozadju pa še vedno potekajo nezakonite dejavnosti (npr. trgovina z ljudmi), pri katerih je mogoče zaznati spremembe v poteh in metodah delovanja. Prav tako so se povišale cene storitev in produktov, ki jih zagotavljajo skupine organizirane kriminalitete, saj sta bila njihovo dobavljanje in proizvodnja veliko bolj rizična. Zaslediti je bilo tudi nove aktivnosti, npr. prodajo ponarejenih testov in cepiva proti virusu SARS-CoV-2. Opozarjamo pa, da bo dejanski vpliv skupin organizirane kriminalitete v času virusa SARS-CoV-2 viden šele po koncu pandemije.
Ključne besede: diplomske naloge, organizirana kriminaliteta, SARS-CoV-2, pandemija, koronavirus, modifikacija, COVID-19
Objavljeno: 19.10.2021; Ogledov: 145; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

2.
Uporaba termično modificiranih proteinov za bio-lepila
Doroteja Vnučec Paušner, 2020, doktorska disertacija

Opis: Namen doktorske disertacije je bil razvoj inovativne metode modifikacije sojinih proteinov kot osnove za izdelavo sojinega lepila, ki lahko kvalitetno zlepi različne lesne vrste in je sposobno poleg naravnega lesa lepiti tudi zgoščen les. Raziskavo smo razdelili v tri sklope. V prvem sklopu smo preučevali vpliv temperature termične modifikacije izolata sojinih proteinov (SPI) ter vpliv pH vrednosti in temperature priprave disperzije na lastnosti lepila ter na lastnosti in kvaliteto lepilnih spojev preizkušancev iz bukovine. V drugem sklopu smo preučevali uporabnost lepil na različnih materialih, in sicer na zgoščeni bambusovini in bukovini. Za pet najboljših formulacij, ki smo jih določili v prvem sklopu raziskave, smo določili kvaliteto zlepljenosti za zgoščeno in kontrolno bambusovino in bukovino. Naraven les smo termo-hidro-mehansko (THM) zgostili s postopkom viskoelastične toplotne zgostitve (VTC). Preučili smo lastnosti zgoščenih in kontrolnih površin ter lastnosti in kvaliteto lepilnih spojev. V tretjem sklopu raziskave smo optimirali masni delež SPI v lepilu za najboljšo formulacijo, ki smo jo izbrali v prvem sklopu raziskave, ter temperaturo in čas stiskanja pri vročem lepljenju. Optimiranje procesnih parametrov je potekalo na osnovi lastnosti lepil in lepilnih spojev ter kvalitete lepilnih spojev preizkušancev iz bukovine po standardih SIST EN 204 in 205. Lastnosti lepil smo določali z merjenjem viskoznosti ter lastnosti površin s preučevanjem kontaktnih kotov kaplje vode. Lastnosti lepilnih spojev smo opredelili z določanjem efektivne penetracije lepila na podlagi mikroskopskega preučevanja lepilnih spojev. Kvaliteto lepilnih spojev smo ugotavljali z merjenjem natezno strižne trdnosti preizkušancev. Rezultati vpliva temperature termične modifikacije na lastnosti lepila in lepilnih spojev ter kvaliteto zlepljenosti so pokazali, da je primerna temperatura termične modifikacije v kombinaciji s pravilno izbranimi pogoji priprave disperzije pomembno izboljšala disperzibilnost SPI in viskoznost lepila, povečala zmožnost penetracije lepila v porozno strukturo lesa, ter pomembno izboljšala trdnost lepilnih spojev, predvsem trdnost po namakanju v vodi. Preučevanje lastnosti zgoščenih in kontrolnih površin je pokazalo, da so se le te pri postopku zgostitve spremenile. Zgoščen les je imel nižjo vlažnost od kontrolnega lesa, a je kljub temu počasneje absorbiral vodo, kar kaže na večjo hidrofobnost površine. Zgostitev lesa je zmanjšala volumen praznih prostorov v lesu in posledično penetracijo lepila. Kljub temu pa so rezultati natezno strižne trdnosti pokazali, da so lepila sposobna zlepiti obe površini, tako površino zgoščenega kot naravnega lesa, ter različne lesne vrste, bambusovino in bukovino. Pri lepljenju bukovine, tako zgoščene kot kontrolne, so testirana lepila izkazala opazno višje vrednosti natezno strižne trdnosti kot pri lepljenju bambusovine. Optimiranje masnega deleža termično modificiranega SPI je pokazalo velik vpliv vsebnosti suhe snovi v lepilu na viskoznost lepila, na efektivno penetracijo ter na natezno strižno trdnost preizkušancev po namakanju v vodi. Tudi rezultati optimiranja temperature in časa lepljenja so pokazali velik vpliv natezno strižne trdnosti na vodoodpornost lepila. Lepilo z optimalnim masnim deležem SPI, s katerim smo lepili pri optimalni temperaturi in času stiskanja, smo uvrstili v D3 trajnostni razred po standardu SIST EN 204, kar pomeni, da je lepilo primerno za notranjo uporabo v prostorih s povišano vlago in za zunanjo uporabo v pokritih prostorih. Ti rezultati so potrdili veljavnost domneve, da lahko primerna metoda modifikacije SPI pomembno izboljša kvaliteto lepila in pripomore k uspešnosti razvoja bio-lepil za uporabo v lesni industriji.
Ključne besede: termična modifikacija, sojini proteini, sojino lepilo, bio-lepilo, lepljenje lesa, zgoščen les
Objavljeno: 10.07.2020; Ogledov: 504; Prenosov: 0

3.
Modifikacija nizkocenovnega cnc stroja za obdelavo lesa
Matic Jošt, 2017, diplomsko delo

Opis: Namen tega dela je modificirati oz. nadgraditi že obstoječ nizkocenovni CNC stroj za obdelavo lesa, saj so se ob samem delu s strojem pojavile določene pomanjkljivosti. Največji težavi sta bili nezaščitena vodila in vretena za posamezne osi ter podnožje katerega do sedaj še ni bilo. Pri reševanju problema smo si pomagali s sodobnimi pristopi iskanja rešitev in modelirali z nam dostopnim programom Solidworks. Predstavili smo tudi konstrukcijo dodanih delov, skupaj z analizo stroškov, ki nastanejo ob sami modifikaciji.
Ključne besede: CNC, modifikacija, obdelava lesa, Solidworks
Objavljeno: 03.10.2017; Ogledov: 717; Prenosov: 108
.pdf Celotno besedilo (7,02 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Samočistilne tekstilije na osnovi nanonanosov s $TiO_2$
Nika Veronovski, Majda Sfiligoj-Smole, Tatjana Kreže, Aleksandra Lobnik, 2006, izvirni znanstveni članek

Opis: V prispevku je opisan postopek priprave samočistilnih poliestrnih (PES) tekstilij s fotokatalitičnimi $TiO_2$ nanonanosi. Samočistilno površino smo pripravili s sol-gel procesom in proučili vpliv pogojev postopka na oblikovanje nanonanosov na vlaknih. Pri postopku polikondenzacije nanodelcev $TiO_2$, smo uporabili kisli in bazični katalizator. Pri toplotni obdelavi nanodelcev na poliestrnem substratu se je tvorila polimorfna kristalna $TiO_2$ struktura anataz, ki ima širšo optično vrzel v frekvenčnem pasu kot kristalna oblika rutil. Obdelane tekstilije smo analizirali, da bi določili vpliv postopka obdelave na njihove uporabne lastnosti. Raziskava je potrdila, da s sol-gel postopkom oblikujemo nanonanose s samočistilno sposobnostjo, vendar pa imajo boljše fotokatalitične sposobnosti $TiO_2$ nanosi, pridobljeni iz kislega sola. Postopek obdelave poliestrnih pletiv s $TiO_2$ nanonanosi ni pomembno vplival na mehanske lastnosti PES pletenin.
Ključne besede: tekstilije, modifikacija tekstilnih vlaken, samočistilne lastnosti, celuloza, titanijev dioksid, rutil, nanodelci, sol-gel metoda, fotodegradacija, fotokataliza
Objavljeno: 31.08.2017; Ogledov: 906; Prenosov: 85
.pdf Celotno besedilo (467,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Modifikacije PA 6 z $NH_3$ plazmo
Lidija Tušek, Karin Stana-Kleinschek, Volker Ribitsch, 2002, izvirni znanstveni članek

Opis: S plazmami modificiramo površinske lastnosti različnih materialov, tudi tekstilnih. Na površine lahko uvedemo dodatne ali nove funkcionalne skupine, jih prevlečemo s tankimi polimernimi filmi ali očistimo. V naši raziskavi smo z nizkotlačno amoniakovo plazmo obdelovali PA 6 folijo ter ovrednotili dosežene modifikacije površine v odvisnosti od časa obdelave (od 7 do 540 s). Z merjenjem stičnega kota smo ugotavljali izboljšanje hidrofilnosti površin, s potencialom zaradi pretoka smo spremljali spremembe površinskega naboja, z elektronsko spektroskopijo (XPS) smo analizirali kemijsko sestavo površin, z mikroskopijo atomskih sil (AFM) pa smo raziskovali topografijo površin. Rezultati so pokazali, da so modifikacije odvisne od časa obdelave. Pri obdelavi PA 6 z $NH_3$ plazmo dosežemo boljšo omočljivost, saj se stični koti zmanjšajo. Z daljšim časom obdelave na površini PA 6 nastaja vedno več funkcionalnih skupin, ki vsebujejo dušik, kar se poleg povečane vsebnosti dušika na površini folije kaže tudi v premiku izolektrične točke (IET) k višjim ph vrednostim. Največji premik IET smo zasledili pri foliji, ki smo jo obdelovali 20 s (od ph 4,2k 6,2). če je čas obdelave daljši, plazma v večji meri uniči površino, pri čemer se odstranjujejo razgradni delci, za to se vsebnost dušika zmanjša, stični koti se nekoliko povečajo in IET se pomakne nazaj k nižjim ph vrednostim (k ph 5,6 pri času obdelave 180s). AFM slike neobdelanih in obdelanih folij so pokazale, da se zaradi obdelave številnejši in večji, srednja hrapavost pa se zato poveča iz 4nm (neobdelan vzorec) na 13,6 nm (čas obdelave 540s).
Ključne besede: tekstilna vlakna, poliamid 6, površinska modifikacija, NH3 plazma, amino skupine, zeta potencial, stični kot, XPS, AFM
Objavljeno: 31.08.2017; Ogledov: 847; Prenosov: 134
.pdf Celotno besedilo (636,64 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
MODIFIKACIJA POGODB PO DUNAJSKI KONVENCIJI O MEDNARODNI PRODAJI BLAGA
Matic Vrabič, 2016, diplomsko delo

Opis: Modifikacija pogodb je v CISG, skupaj z razvezo urejena v čl. 29 CISG. Temelji predvsem na načelu avtonomije volje strank, ki strankam omogoča, da prosto vstopajo v pogodbena razmerja. Spreminjanje in razveza pogodb v principu nista podvržena nobenim zahtevam o obličnosti, kar je posledica uveljavitve načela neformalnosti. Posledično se ne uporabijo morebitna pravila o obličnosti na katera nakazujejo domači pravni redi posameznih držav, kot je npr. konsideracija v anglosaških pravnih sistemih ali kavza v kontinentalnih pravnih sistemih. Lahko pa stranki z dogovorom odstopita od tega načela in za konkretno pravno razmerje ustanovita obveznost obličnosti. Možni so tudi primeri, ko se CISG kot pogodbeni statut uveljavlja s pridržkom glede II dela konvencije. V teh primerih je obstoj zahteve po obličnosti odvisen od pravnega reda na katerega napotijo kolizijska pravila, saj ureditev iz tega pravnega sistema nadomesti pravila konvencije o sklepanju, spreminjanju in razvezi pogodb. Za formacijo pogodbe je ključnega pomena obstoj soglasja volj. Pri modifikaciji se za ugotavljanje konsenza o sklenitvi pogodbe smiselno uporabljajo pravila o formaciji pogodbe iz II dela CISG (čl. 14-24 CISG). V tem delu konvencija dokaj zvesto sledi klasični teoriji ponudbe in sprejema, vendar predvideva tudi alternativne načine sklepanja pogodb. Da se neka pravno relevantna izjava volje lahko šteje za ponudbo so potrebni naslednji elementi. Ponudba mora biti dana eni ali več točno določenim osebam, biti mora dovolj določena ali vsaj določljiva hkrati pa mora biti razviden tudi namen ponudnika biti zavezan v primeru akcepta ponudbe. Bistvene sestavine ponudbe, ki morajo biti dovolj določene ali določljive so praviloma blago količina ter cena. Poleg izrecnih izjav volje, ki neposredno izkazujejo namen strank, je mogoče soglasje volj ugotavljati tudi na podlagi konkludentnih dejanj ali ravnanj strank.
Ključne besede: sprememba pogodbe, modifikacija pogodbe, razveza pogodbe, soglasje volj, ponudba, sprejem, akcept, konsideracija, kolizija splošnih pogojev poslovanja, obličnost, načelo neformalnosti, načelo avtonomije volje strank
Objavljeno: 18.11.2016; Ogledov: 888; Prenosov: 93
.pdf Celotno besedilo (1,89 MB)

7.
Učinkovitost sol-gel modificirane UF membrane za odstranjevanje ionov težkih kovin
Tara Bračko, 2016, magistrsko delo

Opis: Ultrafiltracija in nanofiltracija sta v zadnjem času tema številnih raziskav spreminjanja funkcionalnosti membran za selektivno odstranjevanje ionov težkih kovin predvsem zaradi zaostrovanja mejnih dovoljenih koncentracij za direktne izpuste odpadnih voda v okolje. Nameni raziskave so bili površinska modifikacija UF PVDF-4 membrane s sol-gel funkcionaliziranimi nanodelci, testiranje različnih izvedbenih tehnik površinskega nanosa ter primerjava učinkovitosti zadrževanja Pb2+ ionov iz modelne raztopine z modificirano UF membrano v primerjavi z nemodificirano UF in izbrano NF membrano. Testirana je bila tudi učinkovitost čiščenja membran ter preverjanje njihove stabilnosti z dolgotrajno filtracijo (7h). Karakterizacija sol-gel nanosov in membran je bila izvedena s ciljno izbranimi analiznimi metodami (BET; TEM; FT-IR; permeabilnost; NMWCO). Vrednotenje učinka zadrževanja Pb2+ ionov z uporabljenimi membranami se je izvedlo posredno z uporabo AAS analize. Rezultati so pokazali, da je naprševanje najprimernejša izvedbena tehnika površinske modifikacije membran z delci, sintetiziranimi pri pogojih TEOS:MPTMS=1:2, 50 °C. Tako modificirana membrana pri najprimernejšem delovnem tlaku 8 bar omogoča zadrževanje Pb2+ ionov do 88,2%, kar je do 20,5% več v primerjavi z izbrano NF membrano pri 20 bar. Kot najbolj učinkovito čistilno sredstvo se je izkazala raztopina citronske kisline.
Ključne besede: 3-merkaptopropil trimetoksisilan, čiščenje membran, funkcionalizacija nanodelcev, nanofiltracija, površinska modifikacija membran, SiO2 nanodelci, ultrafiltracija
Objavljeno: 03.10.2016; Ogledov: 1330; Prenosov: 136
.pdf Celotno besedilo (5,59 MB)

8.
Rešitev problema zvijanja prednje stene na vgradnih pečicah "BIO"
Matic Ževart, 2016, diplomsko delo

Opis: V podjetju Gorenje, Program Kuhalnih aparatov, izdelujejo vgradne pečice »BIO« visokega cenovnega razreda, v katerem se pričakuje popolnost na vsakem koraku. Pri teh pečicah imajo probleme pri sestavljanju, saj je reža med vrati in dizajnerskim okvirjen neenakomerna. Ugotovili smo, da je problem napačno obešanje prednje stene pri emajliranju, saj se ta v peči preveč deformira. Po eksperimentalni metodi preizkušanja smo prišli do rezultatov, da je drugačno obešanje bolj ugodno, saj je zvitost stene, na katero pride privijačen dizajnerski okvir, manjša. Posledično smo morali skonstruirati nova obešala, na katera se bodo obešale sprednje stene pri procesu emajliranja.
Ključne besede: Vgradne pečice Gorenje, termična deformacija, raztezek, modifikacija obešala
Objavljeno: 09.09.2016; Ogledov: 1118; Prenosov: 105
.pdf Celotno besedilo (4,36 MB)

9.
ODSTRANJEVANJE CINKA IN BAKRA IZ VODE Z MODIFICIRANIMI VLAKNI IZ AKTIVNEGA OGLJA
Barbara Sitar, 2016, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je bil modificirati vlakna iz aktivnega oglja z naravnim polimerom hitozanom. V nadaljevanju smo izvedli še študijo karakterizacije vlaken ter adsorpcijo kovin na modelnih in realnih kompostnih vodah. Vlakna smo modificirali z 1 % in 2 % raztopino hitozana. Med seboj smo primerjali nemodificirano referenčno vlakno aktivnega oglja in modificirani vlakni. S študijo karakterizacije smo želeli dokazati, da smo na vlakna uspešno vezali biopolimer hitozan, ki služi kot adsorber kovin. V ta namen smo posneli FTIR in Raman spektre modificiranih vlaken, vendar nismo dobili značilnih vrhov za hitozan. Razen tega smo izvedli potenciometrično titracijo in določili število amino skupin na posameznih vlaknih. Spomočjo polielektrolitske titracije smo spremljali desorpcijo hitozana iz površine vlaken in dokazali, da gre pri modifikaciji za ireverzibilno reakcijo. Modificirana vlakna smo v nadaljevanju uporabili za adsorpcijo Cu2+ in Zn2+ ionov, pričemer smo s hitrimi testi določili, da je pH= 5 najbolj optimalna vrednost za adsorpcijo izbranih kovinskih ionov. Vsebnost preostalih kovin v kopeli, po adsorpciji na modificirana vlakna smo določali s pomočjo AAS. Rezultati kažejo, da se na vlakna modificirana z 2 % raztopino hitozana, Zn2+ in Cu2+ ioni (pri začetnih koncentracijah < 20 mg/L) vežejo v tolikšni meri, da lahko očiščeno vodo spustimo v okolje. Referenčna nemodificirana vlakna pa Zn2+ in Cu2+ ne odstranijo zadostno. Pri realnih kompostnih vodah smo odstranili do 61,1 % cinka in 100 % bakra. Raziskava je pokazala, da je adsorpcija izbranih kovin na vlakna modificirana s hitozanom uspešnejša v primerjavi z adsorpcijo na referenčna vlakna.
Ključne besede: vlakna aktivnega oglja, modifikacija, hitozan, karakterizacija vlaken, adsorpcija Zn2+ in Cu2+, kompostna voda
Objavljeno: 06.04.2016; Ogledov: 1521; Prenosov: 116
.pdf Celotno besedilo (1,95 MB)

10.
Modifikacija stanovanjskih enot vrstnih hiš
Lea Korošec, 2015, delo diplomskega projekta/projektno delo

Opis: V projektni nalogi diplomskega izpita primerjamo šest modifikacij stanovanjskih enot vrstnih hiš. Opazujemo porabo energije glede na spremembo tlorisne geometrije in faktorja oblike posameznega modela, pri konstantnem deležu zasteklitve in enotni lokaciji. Primerjamo spremembo porabe energije pri prostostoječi hiši ter pri zahodni, srednji in vzhodni enoti vrstnih hiš. Na podlagi ugotovljene najoptimalnejše oblike zasnujemo primer vrstnih hiš. V teoretičnem delu predstavimo pregled zgodovine in osnov vrstnih hiš ter leseno in energijsko učinkovito gradnjo.
Ključne besede: energijsko učinkovita gradnja, lesena konstrukcija, vrstna hiša, modifikacija, faktor oblike
Objavljeno: 17.08.2015; Ogledov: 1137; Prenosov: 150
.pdf Celotno besedilo (18,18 MB)

Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici