| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 22
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Umetnost 1. polovice 20. stoletja kot izhodišče za specifično terapevtsko produkcijo
Tanisa Jahić, 2019, magistrsko delo

Opis: Umetnost 20. stoletja je zaznamovala drugačnost, ki je postavila temelje delovni terapiji in tako postala tudi pomembno terapevtsko sredstvo v sodobni medicini. V prvem delu se dotaknemo začetkov in pomembnih dogodkov v umetnosti prve polovice 20. stoletja, kjer predstavimo nekaj primerov, ki so že elaborirani v okviru študij o nezavednem, Freudovo in Jungovo analizo, ki je vplivala na takratno avantgardo. Skušamo orisati, zakaj so likovna dela psihotičnih pacientov pritegnila takrat delujoče umetnike, da so zavrnili tradicionalne vrednote ter spremenili način in pristope k likovnemu delu. Temeljni cilj je proučiti, ali spoznanja iz univerzalne likovne produkcije, tako pretekle kot sedanje, lahko pomagajo oziroma so pomagala k izoblikovanju kvalitativnih prijemov za terapevtsko delo. Predpostavljamo, da primeri iz zgodovine umetnosti pomagajo pri razumevanju del pri specifičnih skupinah. Nadaljujemo z orisom likovne terapije, s primerjavo z edukacijo, z vlogo terapevta pri likovnih terapijah, s pristopom do likovnega dela in z analizo pacientovega ustvarjalnega dela. Cilj empiričnega dela je, preveriti že znane metode v prakticiranju likovnih terapij na Oddelku za psihiatrijo v Mariboru. Pri tem smo zasledovali način izbire motivov in posebnosti ob izbiri ter poskušali s pomočjo anketnega vprašalnika ugotoviti vzroke za takšne odločitve. Sledila je še interpretacija teh v dialogu z likovnih terapevtom.
Ključne besede: modernizem, Art Brut, dadaizem, nadrealizem, Freud, likovna terapija, psihiatrija
Objavljeno: 27.01.2020; Ogledov: 489; Prenosov: 91
.pdf Celotno besedilo (5,18 MB)

2.
Arhitekturna prenova mestnega trga v velenju
Žan Silovšek, 2018, magistrsko delo

Opis: Po drugi svetovni vojni, v obdobju socializma ter hitre industrializacije, urbanizacije in deagrarizacije, je svojo podobo in svoj prepoznavni pečat dobilo mlado mesto Velenje. Mesto se je v kratkem času, na podlagi rešitev različnih urbanističnih načrtov, hitro začelo razvijati in dobilo naziv modernističnega mesta v parku. S svojo moderno arhitekturno zasnovo je drugačno od drugih slovenskih mest. Stavbe so zamišljene ambiciozno, drzno, estetsko in funkcionalno. Na vsakem koraku pa navdušuje narava, saj je mesto zrastlo v parku. Potencial Velenja se kaže v nadgradnji ambicioznih zamisli odprtega javnega prostora, saj je v času od izgradnje mesta Velenje prišlo do velikih sprememb v družbeni strukturi, kjer je potrebno celovito prilagoditi in nadgraditi nekatere zastarele arhitekturne, tehnološke in sociološke vidike mesta. S predlogom arhitekturne prenove in revitalizacije mestnega trga podamo konkretne rešitve za vzpostavitev funkcije odprtega javnega prostora z novimi spremljajočimi programi, ki pomagajo privabiti uporabnike in na ta način izboljšati utrip mesta, na območju Titovega trga. Na trgu vzpostavimo prostorsko kvaliteto, identiteto mestnega središča, ki ga definiramo, preoblikujemo in prilagodimo s programsko pestrostjo po potrebi mesta, uporabnikov, prebivalcev in turistov. Prenova osrednjega trga poveže ter dopolni obstoječo stavbno strukturo in obenem poda smernice za nadaljnji razvoj in napredek urbanega planiranja. Z idejno zasnovo prenove mestnega jedra želimo ustvariti kvaliteten odprti prostor po sodobnih načelih bivanja.
Ključne besede: Arhitektura, mesto v parku, modernizem, prenova trga, Titov trg, urbanizem, Velenje, zeleno mesto.
Objavljeno: 11.10.2018; Ogledov: 758; Prenosov: 197
.pdf Celotno besedilo (126,38 MB)

3.
Družbenokritični romani Michela Houellebecqa
Vita Zgoznik, 2018, magistrsko delo

Opis: Michel Houellebecq, kontroverzni francoski avtor, z vsakim novim izdanim delom dodobra razburka francosko javnost in književni trg. V svojih romanih secira, analizira, subtilno, a hkrati precej odkrito kritizira in karikira sočasne družbene fenomene: ideologijo egalitarizma, liberalizma, socializma, multikulturalizma, feminizma, psihoanalizo, muslimanski fundamentalizem, “new age” sekte, pornografsko industrijo, napredek znanosti z vidika genetike in evgenike, seks turizem, generacijo “baby boom” in objektivizacijo (ženske). Mnogi bi ga označili za preroka moderne dobe, saj v svojih romanih izvrstno napoveduje, pripoveduje in upodablja tako pristne kot izmišljene prigode časa, v katerem smo in kamor nas ta vodi. Magistrsko delo se ukvarja z analizo vseh njegovih šestih romanov, ki so prevedeni v slovenski jezik. Pod drobnogled so vzete štiri glavne teme: spolnost, emancipacija žensk, individualizem in vera ter z njimi povezani motivi, ki so vedno bolj očitno prisotni v (publicistični) javnosti, saj gre za popolnoma vsakdanjo problematiko, s katero se spopadamo v 21. stoletju. Houellebecqova tematika sicer nakazuje žanr antiutopije ali distopije, a vendar njegovi romani spadajo med družbenokritične, kar dokazuje analiza romanov. Naloga potegne vzporednice med avtorjevimi deli in njegovim življenjem, saj njegovi biografski podatki vplivajo na oblikovanje literarnih likov in romanesknih zgodb, in razišče, v katero literarno smer bi lahko uvrstili obravnavane romane.
Ključne besede: Michel Houellebecq, družbenokritični roman, antiutopija, post-postmodernizem, digi-modernizem
Objavljeno: 08.10.2018; Ogledov: 468; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (609,18 KB)

4.
Kritika modernizma pri Nikoli Šopu in Gregorju Strniši skozi prizmo perenialistične šole
Eva Premk Bogataj, 2017, izvirni znanstveni članek

Opis: Članek predstavlja teoretsko osnovo civilizacije stroja Nikole Šopa in logike štacunarstva Gregorja Strniše, pri čemer uporablja aparat perenialistične šole (René Guénon, Ananda Coomaraswamy, Frithjof Schuon in Seyyed Hossein Nasr). Radikalna kritika paradigme, ki se kaže v individualizmu, racionalizmu, empirizmu, skepticizmu, naturalizmu, ignoranci do metafizičnih principov in preziru tradicionalnih znanj ter zasužnjevanju človeka z lastnimi čuti itn., se ujema s paradigmo modernizma, kot jo razume perenialistična šola, in je nasprotje, deviacija tradicionalizma, ki varuje tradicijo, simbol pa razume kot pomemben način prenosa tradicionalnih znanj in sporočil. V članku so predstavljeni odlomki iz poezije, dram Driada, Samorog in Ljudožerci, Šopove poezije in drame Tajanstvena prela. Poleg kritike modernizma so predstavljene tudi značilnosti tradicionalizma: pojavnost metafizične transparentnosti fenomenov in transmutacijo stvari v odlomkih literarnih besedil.
Ključne besede: slovenska književnost, slovenska poezija, slovenska dramatika, modernizem, tradicionalizem, perenialistična šola, hrvaška književnost, hrvaška poezija, hrvaška dramatika
Objavljeno: 27.02.2018; Ogledov: 395; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (482,86 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Črna barva v grafiki
Tamara Hršak, 2017, magistrsko delo

Opis: Osrednja tema magistrskega dela je črna barva v grafiki, ki je že od začetkov tiska temelj grafičnega izraza. Za boljše razumevanje črne barve smo na začetku preučili, kako barva deluje na človeka ter kako ta barvo zaznava. Barva namreč na vsakega posameznika deluje drugače, saj gre za občutek, ki ga zazna oko. V nadaljevanju smo posebej poudarili in obravnavali črno barvo in proučevali njene simbolične pomene in funkcije. V delu nas je zanimala predvsem črna barva v grafiki, ki se je v tej vrsti likovne umetnosti začela uporabljati že pred odkritjem papirja, z odkritjem tiska pa je postala sinonim za grafični postopek. S pojavom modernizma je črna barva dobila nov pomen, postala je izrazno sredstvo. S pojavom avantgard in s prehajanjem iz predmetnega v abstraktno je črna barva prišla v ospredje. Za primer smo predstavili dela in ustvarjanje umetnika Edvarda Muncha, ki je v ospredje postavil črno figuro, Kazimira Malevicha, ki je s svojim črnim kvadratom naredil prelom v umetnosti, ter Pieta Mondriana, ki se je obrnil k čisti abstrakciji in je z geometričnimi oblikami izražal videnje sveta. V magistrskem delu smo obravnavali tudi slovenske umetnike, ki se ukvarjajo s črno barvo, ki je v slovensko umetnost vstopila leta 1980. Na koncu smo izpostavili dva pomembna slovenska umetnika, ki ustvarjata v črni barvi na različnih likovnih področjih. Delo smo zaključili z njuno primerjavo, v kateri smo izpostavili podobnosti in razlike med njima glede ustvarjanja v črni barvi.
Ključne besede: barve, črna barva, grafika, tisk, risba, modernizem, abstraktno.
Objavljeno: 10.10.2017; Ogledov: 815; Prenosov: 169
.pdf Celotno besedilo (3,54 MB)

6.
POSLOVNO-STANOVANJSKI CENTER OB ŠALEŠKI CESTI V VELENJU
Tjaša Ločan, 2016, magistrsko delo

Opis: Velenje je izrazito modernistično mesto, ki je svoj največji razvoj doživelo po drugi svetovni vojni. Sočasno se je razvijalo s premogovništvom, na hiter razvoj industrije pa je kazalo tudi podjetje Gorenje d. d. Vseskozi je bila v mestu težava predvsem pomanjkanje kvalitetnih poslovnih objektov, ki bi bili naklonjeni tako večjim kot tudi manjšim podjetjem. V predstavljenem projektu smo se poskušali dotakniti te problematike. Magistrsko delo obravnava območje med obema gradovoma in Vilo Herberstein. To območje leži tesno ob Šaleški cesti, ki je pomembna prometna povezava osrednje Slovenije s Koroško. V neposredni bližini je mestno središče z vsemi upravnimi objekti, avtobusna postaja in pošta. Prostor, ki ponuja veliko priložnosti, smo skrbno preučili in ugotovili, da je na omenjeni lokaciji potreben objekt, ki z dobro zasnovo upošteva že grajeno mestno strukturo in mestu omogoča nadaljnji razvoj. Objekt obsega raznolike in kvalitetne bivalne enote, ki so v prvi vrsti namenjene uporabnikom poslovnega objekta. Slednji zajema različne tipe pisarn, znotraj katerih je ustvarjen večnamenski skupen prostor. Dodatno kvaliteto daje kompleksu pester javni program s trgovinami in drugo tržno ter ponudbeno cono za obiskovalce, kar objektu prinaša nenehno gibanje in življenje. Celoten projekt je zasnovan tako, da smo z umestitvijo novega volumna poudarili zgodovinsko pomembne okoliške objekte, z ureditvijo zunanjega prostora in dodajanjem novih programov pa smo poskusili ohraniti kvaliteto zelenega, zračnega in modernega mesta.
Ključne besede: Poslovno-stanovanjski center, Šaleška cesta, Velenje, Vila Herberstein, Velenjski grad, Šaleški grad, trgovska cona, poslovna cona, stanovanjska cona, modernizem, Le Corbusier
Objavljeno: 01.12.2016; Ogledov: 1041; Prenosov: 203
.pdf Celotno besedilo (33,21 MB)

7.
ROMANESKNI OPUS ZDENKA KODRIČA
Nino Flisar, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu se ukvarjamo z osmimi samostojnimi romani Zdenka Kodriča, izdanimi med letoma 1994 in 2014. Kodričev romaneskni opus je bil strokovno malo raziskan, dobil pa je sorazmerno veliko sočasnih kritiških odmevov. Romane smo literarnozgodovinsko umestil v slovensko literarno življenje na prelomu 20. v 21. stoletje, s posebnim ozirom na teorije in pojmovanja slovenskega romana in njegovih specifik. Ob tem smo posebej pregledali modernistične in postmodernistične pojme v okviru sodobne slovenske proze. Interpretativno smo analizirali vsak roman posebej in prikazali značilnosti Kodričeve poetike v njih, glede na literarno snov, teme in motive, ideje, notranjo zgradbo in pripovedne postopke. To diplomsko delo postavlja osnovo za nadaljnje raziskave njegovih romanov in s tem možnost za umeščanje opusa in/ali posameznih romanov v teorije, analogije, tipologije itd. Romaneskni opus Zdenka Kodriča je tematsko-motivno pester, avtor pa pri tem eksperimentira z literarno snovjo, slogom in pripovednimi strategijami. Njegov prvi roman Blaženi Franc Rihtarič je modernističen roman, drugi Potsdamska baterija pa postmodernističen. V njegovem kasnejšem romanesknem opusu prevladujejo v realistični maniri pisani romani, v njih pa opazno vlogo igrajo modernistične in postmodernistične prvine, predvsem medbesedilnost in metafikcija. Te romane lahko označimo z oznako modificiran tradicionalni roman, kot jo je podala Alojzija Zupan Sosič.
Ključne besede: sodobni slovenski roman, Zdenko Kodrič, romaneskni opus, modernizem, postmodernizem, modificiran tradicionalni roman
Objavljeno: 23.08.2016; Ogledov: 983; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

8.
VODA KOT MOTIV V SLIKARSTVU
Janja Jozelj, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga je zastavljena na podlagi teoretičnega obravnavanja vode kot motiva v slikarstvu. Element vode se je kot motiv v slikarstvu skozi različna obdobja v zgodovini izražal v različnih pojavnih oblikah s svojskimi, raznoterimi pomenskimi razsežnostmi. V začetku diplomskega dela sem obravnavala, kako so vodo upodabljali znakovno, kot simbol, zlagoma pa so njene podobe kreirali skladno z mimesisom. Povzela sem razvoj od žanrsko pestrih podob marinistov 17. in 18. stoletja, preko realizma do modernizma. Orisala sem problemski sklop, ki predstavlja pomenske, ikonografsko-ikonološke premene, torej kako so ta pojav upodabljali dobesedno, metaforično, simbolično in alegorično. Skozi vsa poglavja sem tako ugotavljala, kako se je spreminjal odnos slikarjev do upodabljanja motivike vode. V začetku sem ugotovila, da je voda kot motiv bila najprej upodobljena v prenesenem pomenu, kot poosebitve v podobi mitoloških bogov, raznih božanstev, nimf; v krščanstvu pa se je mnogokrat pojavljal motiv krsta, npr. Krst v Jordanu. Kasneje se je odnos do tega motiva začel spreminjati in je tako voda postala upodobljena vse bolj realistično ter kot materialna življenjsko pomembna dobrina. Ko so slikarji prešli iz obdobij mitološke in krščanske motivike, je moč opaziti ogromne spremembe v napredku slikarstva. Marinisti 17. stoletja in pozneje so tako dajali velik poudarek prepoznavnosti ladjevja in moči pomorskih bitk, kar je od njih zahtevalo ogromno natančnosti in detajlov. Tako so realisti upodabljali vsako podrobnost z izredno natančnostjo, kar je v slikarstvo prineslo velik napredek in spoštovanje le-temu. Impresionisti pa so se s svojim slogom sprostili in želeli na slikarska platna ujeti trenutek. To jim je dopuščal njihov slog hitrih potez in gostih nanosov barv. Tako je sčasoma impresionizem postajal podlaga za moderno umetnost, a ta je doživljala ogromno očitkov in zavračanja. Človeštvo ni razumelo »črt in pack«, v katerih so slikarji videli globlji pomen. V današnjem času pa smo postali bolj dojemljivi do moderne in sodobne umetnosti, ki jo tudi bolje razumemo.
Ključne besede: Voda, motivi, simboli, marinisti, impresionizem, modernizem, mitologija, krščanstvo.
Objavljeno: 09.12.2015; Ogledov: 1787; Prenosov: 184
.pdf Celotno besedilo (3,71 MB)

9.
PORTRET V FOTOGRAFIJI - OD ZAČETKA DO DVAJSETIH LET 20. STOLETJA
Jasna Planinšič, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu Portret v fotografiji – od začetka do dvajsetih let 20. stoletja spremljamo zgodovino portreta kot umetniške upodobitve ter razvoj fotografije s poudarkom na portretni fotografiji. Izum fotografije sovpada z realizmom, kar prepoznamo tudi v portretni fotografiji. Skozi čas so na fotografijo vplivale druge, že uveljavljene umetniške zvrsti in obratno. Najpogosteje navedeni orisi stilne klasifikacije fotografije ter glavni protagonisti določenega časa prikazujejo pot utiranja fotografije v umetnost. V ta namen je analiziran realističen koncept fotografije in njegova razgradnja vse do začetka modernizma, ko je fotografija pridobila avtonomnost in postala del umetniškega sveta. Prav tako so na spremembe dojemanja fotografije vplivale manipulacije, s katerimi je fotografija še hitreje pridobila umetniško veljavo. Nenazadnje je nekaj besed namenjenim tudi portretni fotografiji na Slovenskem, ki je uspešno sledila svetovnemu razvoju fotografije.
Ključne besede: portret, fotografija, realizem v fotografiji, portretna fotografija, modernizem, manipulacije.
Objavljeno: 26.02.2015; Ogledov: 1424; Prenosov: 328
.pdf Celotno besedilo (2,13 MB)

10.
MODERNISTIČNI PRIPOVEDNI POSTOPKI V ROMANIH TOSTRAN RAJA IN VELIKI GATSBY F. SCOTTA FITZGERALDA
Aleksandra Bolčević, 2014, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo se osredotoča na analizo modernističnih pripovednih postopkov v romanih Tostran raja in Veliki Gatsby avtorja F. Scott Fitzgeralda, ki je ameriški modernistični pisatelj. V svojih romanih je prikazoval razmere in družbo v začetku 20. stol., ki je bila deležna številnih sprememb. Konec 19. stol. in začetek 20. stol. so zaznamovala politična gibanja, razvoj znanosti in tehnologije, 1. svetovna vojna, množično priseljevanje in spremembe v družbi in kulturi. Pisatelji so iskali nov literarni slog, ki bi ustrezal novemu času in odražal spremembe 20. stol. Razvila se je nova literarna smer, imenovana modernizem. Namen magistrske naloge je bil, da na primerih romanov Tostran raja in Veliki Gatsby potrdimo tezo, da je Fitzgerald za prikazovanje zavesti literarnih likov uporabljal modernistične pripovedne postopke. Za analizo modernističnih pripovednih postopkov, vezanih na prvoosebno in tretjeosebno pripoved, je uporabljena teorija Dorrit Cohn. Iz analize je razvidno, da sta v romanu Tostran raja prevladujoča modernistična postopka citirani monolog in pripoved o zavesti lika. V romanu Veliki Gatsby pa prevladujeta pripoved o lastni zavesti lika in samocitirani monolog. Modernistični pripovedni postopki podajajo notranje misli literarnih likov in služijo za prikazovanje čustev in notranjih občutij literarnih likov. Z analizo jezika in karakterizacijo literarnih oseb je bilo ugotovljeno, da je v ospredju subjektivizem in individualizem, saj so pogoste besede in besedne zveze, ki opisujejo notranje občutje literarnih likov. Značaji literarnih likov prikazujejo spremenjene vrednote začetka 20. stol., pogubno moč denarja in krizo identitete. Ugotovljeno je bilo, da je Fitzgerald pogosto črpal teme in motive iz svojega življenja. Fitzgeraldova dela so še vedno zelo brana, saj je tematika romanov brezčasna, ker opisuje svet bogatih, povzpetništvo, moralno praznino, eksistencialne krize in neizživeto ljubezen.
Ključne besede: modernizem, modernistični pripovedni postopki, moderni roman, F. S. Fitzgerald, Tostran raja, Veliki Gatsby
Objavljeno: 22.12.2014; Ogledov: 1947; Prenosov: 320
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

Iskanje izvedeno v 0.21 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici