Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Iskalni niz:	išči po
	išči po
	išči po
	išči po
Vrsta gradiva:	* po starem in bolonjskem študiju
Jezik:
Išči po:
Opcije:	Prikaži samo zadetke s celotnim besedilom
	Ponastavi

1 - 2 / 2

Vpliv vrednotnih orientacij na telesno samopodobo in lepotne telesne prakse mladih žensk v Sloveniji, na Hrvaškem in v Srbiji
Lucija Čevnik, 2015, doktorska disertacija

Opis: Doktorska disertacija se ukvarja z ugotavljanjem vpliva vrednotnih orientacij na telesno samopodobo in uporabo lepotnih telesnih praks mladih žensk v Sloveniji, na Hrvaškem in v Srbiji. Države so po razpadu Jugoslavije stopile v negotovo in razburkano tranzicijsko obdobje, s katerim so se spopadale različno učinkovito. Tranzicijski potek ter zgodovinske, kulturne in verske specifičnosti vsake od držav so svoj pečat pustile tudi na vlogi in položaju žensk v vsaki od držav. V nalogi ugotavljam, koliko je modernizacija, v smislu modernizacijske teorije (Inglehart in Welzel, 2007), preko sistema prevladujočih družbenih vrednot, uporabe medijev in kulturnih posebnosti analiziranih držav, vplivala tudi na razlike v dojemanju in razumevanju ženskega telesa, ki se kažejo skozi telesno samopodobo žensk in uporabo lepotnih telesnih praks. V teoretičnem delu je predstavljen historični pregled položaja žensk v Sloveniji, na Hrvaškem in v Srbiji od nastanka Jugoslavije do danes. Sledi analiza različnih študij iz teh treh in tudi drugih držav o telesni samopodobi, uporabi lepotnih praks in vplivu medijev na telesnost ter primerjava obstoječih študij o vrednotnih orientacijah (mladih) med državami. V empiričnem delu analiziram vpliv različnih dejavnikov (vrednot, medijskega vpliva, sociodemografskih dejavnikov ter indeksa telesne mase (ITM)) na telesno samopodobo ter ugotavljam njihove medsebojne vplive in prepletenosti. Rezultati analize niso potrdili neposrednega statistično značilnega vpliva vrednotnih orientacij na telesno samopodobo, so se pa te pokazale kot relevanten dejavnik pri medijskem vplivu ter uporabi lepotnih praks. Na telesno samopodobo so statistično signifikantno vplivali tudi ITM ter nekateri sociodemografski faktorji (izobrazba, premoženje). Dokazana je bila tudi signifikantnost vpliva sociodemografskih dejavnikov (velikost kraja bivanja, izobrazba, premoženje) na vrednotno orientacijo ter telesne prakse.
Ključne besede: ženske, telesna samopodoba, vrednotne orientacije, lepotne telesne prakse, raba medijev, medijski vpliv, indeks telesne mase (ITM), modernizacijska teorija
Objavljeno v DKUM: 14.10.2015; Ogledov: 2168; Prenosov: 291
Celotno besedilo (1,64 MB)

Politična kultura postkomunističnih držav nekdanje Jugoslavije: struktura, dejavniki in posledice
Andrej Kirbiš, 2011, doktorska disertacija

Opis: V pričujoči raziskavi smo preučili strukturo, dejavnike in posledice politične kulture in državljanske participacije v postjugoslovanskih družbah. Uporabljenih je bilo več virov kvantitativnih podatkov, med drugim raziskava 2.178 študentov družboslovja v osmih postjugoslovanskih entitetah (M starost = 19,8 leta, SD = 1,89); reprezentativni vzorci Evropske raziskave vrednot (2008); pretekli valovi Svetovne raziskave vrednot (1995/8) in podatki raziskave jugoslovanske mladine (Jupio, 1986). Analiza na agregatni ravni je pokazala, da so v socioekonomsko manj razvitih okoljih (Kosovo, BiH in NJR Makedonija) v večji meri prisotni elementi podložniške politične kulture (Almond in Verba, 1963), v okviru katere so se kot ključni elementi na individualni ravni izkazali avtoritarnost, splošni tradicionalizem, tradicionalni pogled na spolne vloge in nacionalizem. Medentitetne razlike na merah ekonomske kulture (ekonomski egalitarizem in državni paternalizem) so povečini majhne in statistično neznačilne, saj vse entitete na obeh indikatorjih dosegajo visoke povprečne vrednosti. V skladu s predvidevanji dopolnjene modernizacijske teorije je demokratična politična kultura bolj koherentna v socioekonomsko bolj razvitih postjugoslovanskih državah, v nasprotju s teorijo pa manj razvite države dosegajo višje povprečne ravni državljanske participacije. Starost in socioekonomski status sta se izkazala za najmočnejša sociodemografska dejavnika politične kulture in državljanske participacije. Višje stopnje učinkovite demokracije (Inglehart in Welzel, 2007) dosegajo socioekonomsko bolj razvite države, ki izkazujejo tudi najvišje stopnje demokratične politične kulture. Longitudinalna analiza ni pokazala enotne smeri političnokulturnih sprememb; slednje so v zadnjih dveh desetletjih bile v smeri večanja tako demokratičnih kot tudi nekaterih podložniških orientacij (npr. avtoritarnosti). Avtorji sklenejo, da proces demokratične konsolidacije, tako političnokulturne kot tudi institucionalne, v večini postjugoslovanskih družb še ni končan. Na koncu so predstavljene implikacije raziskave.
Ključne besede: demokratična politična kultura, podložniške politične orientacije, vrednote, postjugoslovanske družbe, postkomunistične države, modernizacijska teorija, demokratizacija, demokratična konsolidacija
Objavljeno v DKUM: 10.11.2011; Ogledov: 5861; Prenosov: 850
Celotno besedilo (4,45 MB)

Iskanje izvedeno v 3.53 sek.

Na vrh