| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


21 - 30 / 53
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
21.
GLOBALIZAIJA KOT PROCES
Julijana Žilavec, 2010, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Po vsem raziskanem je pomembno to, da globalizacija ni povsem nov pojav v svetovni zgodovini. Številni trdijo, da je zgolj novo ime za dolgoročen pojav. Začetek »kapitalističnega svetovnega sistema« izhaja iz 16. stoletja, iz začetka kolonializma. Za nekatere se globalizacija uvršča v čas mednarodnih koncernov, drugi pa spet trdijo, da se je začela z odpravo menjalnih tečajev ali pa z razpadom Vzhodnega bloka. Globalizacija je zagotovo najbolj uporabljena, zlorabljena in najredkeje definirana, tudi najbolj napačno razumljena beseda zadnjih in tudi prihodnjih let. Globalizacijska teorija se prikazuje kot projekt brez želje, tako tudi brez posameznika, ampak hkrati brez posameznika ne more. Posameznik jo strukturira in jo opremlja, da je lahko taka kot je. Koncept globalizacije ne pomeni samo medsebojne povezanosti, ampak nakazuje, da vedno večji obseg, doseg, hitrost in globina sodobne medsebojne povezanosti odpravljajo pomen meja in razmejitev. Namesto večje medsebojne odvisnosti med samostojnimi, razmejenimi nacionalnimi državami ali internacionalizacije, skuša koncept globalizacije ujeti premik. Ta premik se dogaja v organiziranosti človeških zadev. Globalizacija torej zavzema premik na ravni družbene organiziranosti, in to na vseh področjih, od gospodarstva do varnosti, ki presega glavne predele sveta in celine.
Ključne besede: globalizacija, internacionalizacija, denacionalizacija, regionalizacija, družbeni razvoj, svetovno gospodarstvo, modernizacija
Objavljeno: 02.12.2010; Ogledov: 1707; Prenosov: 213
.pdf Celotno besedilo (432,75 KB)

22.
PRENOVA PROCESA SEJE OBČINSKEGA SVETA OBČINE LITIJA
Blaž Kovač, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi predstavljamo problem, ki je na občinah v Sloveniji ostal kljub uvajanju sodobnih informacijskih rešitev. To je problem velike količine gradiva za seje občinskega sveta v klasični, papirni obliki. Rešitev tega problema smo skušali ponazoriti s prenovo poslovnega procesa, s katero bi na Občini Litija uvedli sodoben informacijski sistem, ki bi omogočal elektronsko sejo, poudarek pa bi bil na modernizaciji procesa in odpravi gradiva v klasični, papirni obliki. Elektronska seja ali e-seja v Sloveniji ni popolna novost, saj jo že dlje časa uporablja Vlada Republike Slovenije za svoje seje. Sodobna informacijska tehnologija omogoča preprostejše izvajanje nekaterih procesov, mi moramo le prepoznati probleme, jih analizirati ter ponuditi in razložiti ustrezne rešitve. Analiza obstoječega procesa priprave gradiva za seje občinskega sveta na Občini Litija je pokazala nekatere šibke točke trenutnega načina dela, kot so veliki stroški, velika količina porabljenega pisarniškega materiala ter dolg čas priprave in dostave gradiva. Postavili smo zahteve, ki jih mora prenovljen proces rešiti. Nato smo preučili in predlagali vpeljavo elektronske seje, ki ponuja ustrezno rešitev problemov obstoječega procesa. Določili smo cilje in okvirni terminski plan projekta prenove. Po končani prenovi smo postavili zaključke, se seznanili z učinki prenove in predstavili še možnosti za nadaljnji razvoj.
Ključne besede: prenova poslovnih procesov, modernizacija, stroški, informacijska tehnologija
Objavljeno: 04.03.2011; Ogledov: 1247; Prenosov: 105
.pdf Celotno besedilo (1018,18 KB)

23.
POKOJNINSKI SISTEM V SLOVENIJI IN NA ŠVEDSKEM: ŠVEDSKI MODEL KOT ZGLED NOVI REFORMI POKOJNINSKEGA SISTEMA
Urška Planinšek, 2011, diplomsko delo

Opis: Med ureditvijo in delovanjem pokojninskega sistema Slovenije in Švedske je kljub njuni raznolikosti moč najti številne podobnosti. Čeprav Švedska velja za izrazito visoko obdavčeno državo, so socialne pravice znotraj nje urejene tako, da zagotavljajo enakomerno porazdelitev sredstev med vse njene državljane. Medgeneracijski sporazum zaradi demografskih sprememb počasi izgublja na pomenu, v ospredje pa vedno bolj prihaja načelo, da so pokojnine v veliki meri odvisne od vplačanih prispevkov. Tako dobro urejeno gospodarsko in socialno stanje države pa si želimo doseči tudi v Sloveniji, kjer se bomo z novo pokojninsko reformo bistveno bolj približali švedskemu socialnemu modelu. Da so spremembe nujno potrebne se zavedajo vsi, glavna nasprotovanja pa se nanašajo na dvig upokojitvene starosti in na izenačitev le te za oba spola. Mnogi so prepričani, da nov zakon ZPIZ-2 ni dovolj dobro zasnovan in bo imel velik vpliv na še večjo obremenjenost starostnikov in posledično tudi na zmanjšano kvaliteto dela. Primanjkljaj v pokojninski blagajni bi bilo mogoče pokriti tudi na druge načine, zlasti z ureditvijo trga zaposlovanja in povečanjem novih delovnih mest. Tudi če nov zakon še ne bomo podprli, bodo pritiski na finančno vzdržnost sistema vedno večji in kmalu bomo prisiljeni, da se pridružimo vsem drugim državam, ki so svojo upokojitveno starost že dvignile.
Ključne besede: pokojninski sistem, demografske spremembe, finančna vzdržnost, tristebrni sistem, modernizacija, večja pravičnost, DC in NDC sistem, obveščanje o bodočih pokojninah
Objavljeno: 29.08.2011; Ogledov: 2123; Prenosov: 257
.pdf Celotno besedilo (955,83 KB)

24.
POKOJNINSKA REFORMA V REPUBLIKI SLOVENIJI V POVEZAVI Z DVIGOM STAROSTNE MEJE
Rok Lujanac, 2011, diplomsko delo

Opis: S staranjem prebivalstva, nizko nataliteto ter podaljševanjem življenjske dobe se srečujemo tako v Sloveniji, kot drugod po Evropi. Te spremembe povzročajo nekontrolirano naraščanje stroškov javnega pokojninskega zavarovanja, ki silijo države k reformiranju obstoječih sistemov in Slovenija ni nobena izjema. Med pomembnejše vzroke za nastalo situacijo štejemo demografske spremembe, visoko brezposelnost, previsoko raven pravic in predčasno upokojevanje. Vse to je pripeljalo do preobremenjenosti pokojninskih sistemov, saj se postopoma znižujejo prilivi in povečujejo izdatki pokojninske blagajne. Skrb zbujajoče so napovedi, da se bo do leta 2025 število oseb, ki vplačujejo v pokojninsko blagajno izenačilo s številom oseb, ki so upravičeni do izplačil. To posledično pomeni, da se bodo pokojnine, katere bomo prejemali iz obveznega pokojninskega sistema, ki temelji na sistemu medgeneracijske solidarnosti, znižale na raven, ki bo zadostovala zgolj za nujne življenjske potrebe. Vse bolj bodo pomembni drugi viri dohodka, ki ne bodo izhajali iz sistema, ki se financira po dokladnem načinu. V Sloveniji je bila zadnja reforma, ki je prinesla določene spremembe, izvedena leta 2000. Kot v večini držav so tudi pri nas uvedli tristebrni sistem, ki nam v drugem in tretjem stebru omogoča varčevanje po naložbenem principu. Premajhna informiranost oseb o problemu preobremenjenosti pokojninske blagajne, reševanje te problematike odmika v prihodnost, ko bodo vedno bolj pomembni prihodki iz drugega in tretjega stebra. Vse te težave prav tako bremenijo našo državo, saj reforma iz leta 2000 ne more več zagotoviti vzdržnosti pokojninskega sistema. Zaradi tega razloga je slovenska vlada pripravila modernizacijo obstoječega sistema in nadaljnje preoblikovanje pokojninskega sistema. Ne glede na to, da je predlog novega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju na referendumu doživel bojkot slovenske javnosti, je dejstvo, da bo potrebno že danes nekaj storiti za to, da bi lahko v prihodnosti zagotovili socialno varnost in vzdržnost javnih financ. Poleg veljavnega pokojninskega sistema v Sloveniji, sem v pričujočem diplomskem delu predstavil še evropske pokojninske sisteme, ki delujejo v Nemčiji, Veliki Britaniji ter na Švedskem.
Ključne besede: Medgeneracijska solidarnost, tristebrni sistem, vzdržnost pokojninskega sistema, modernizacija ter reforma obstoječega sistema.
Objavljeno: 03.01.2012; Ogledov: 2198; Prenosov: 263
.pdf Celotno besedilo (646,32 KB)

25.
26.
27.
KONEC DOKLADNEGA SISTEMA POKOJNIN V SLOVENIJI - KAJ LAHKO SLEDI?
Primož Gabrič, 2012, diplomsko delo

Opis: Za nemoteno delovanje dokladnega pokojninskega sistema je potrebno ugodno razmerje med aktivno in upokojeno generacijo. Demografska razmerja so trenutno neugodna in se bodo glede na napovedi še poslabšala. Zato je treba obstoječe pokojninske sisteme prilagajati tem spremembam, če želimo ohraniti medgeneracijsko solidarnost in dolgoročen obstoj dokladnega pokojninskega sistema. Modernizacija pokojninskega sistema sledi pravim ciljem, to je zagotoviti finančno vzdržnost pokojninskega sistema in zagotoviti primerno socialno varnost starostnikom. Ključne spremembe obstoječega pokojninskega sistema imajo izrazito ugodne javnofinančne posledice, vendar zagotavljajo javnofinančno vzdržnost le na kratek rok do leta 2025. Negotovo je doseganje cilja zagotoviti primerne pokojnine, saj reforma ne dosega nadomestitvenega razmerja v višini 70 %, ki po nekaterih ocenah še omogoča vzdrževanje primernega življenjskega standarda ob upokojitvi. Nadaljnje zmanjševanje pokojnin iz naslova obveznega pokojninskega zavarovanja ter zaostrovanje pogojev upokojevanja bo razbremenilo javne finance. Izpad prihodkov bodo morali zavarovanci nadomestiti sami z vlaganjem v različne oblike dodatnega pokojninskega zavarovanja v okviru II. in III. stebra. Na dolgi rok pa naj bi se oblikoval nov pokojninski sistem, ki bo zasnovan na štirih stebrih. Obveznemu pokojninskemu stebru se dodaja ničelni steber, s katerim bi dosegli odpravo revščine za vse sloje prebivalstva in zagotovili osnovno socialno varnost za primer starosti, v preostalih delih pokojninskega sistema pa bi se zagotavljale nujno potrebne spodbude.
Ključne besede: pokojninski sistem, delovno aktivni, upokojena generacija, modernizacija, finančna vzdržnost, pokojnine, nadomestitveno razmerje, dodatno pokojninsko zavarovanje, ničelni steber
Objavljeno: 26.09.2012; Ogledov: 1242; Prenosov: 115
.pdf Celotno besedilo (543,85 KB)

28.
29.
30.
Iskanje izvedeno v 0.33 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici