| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


11 - 20 / 53
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
11.
12.
13.
14.
15.
16.
17.
REORGANIZACIJA PROIZVODNJE ROLIC IN BRISAČ V PODJETJU PALOMA D.D.
Marjan Černčič, 2009, diplomsko delo

Opis: Lokacija in organizacija procesa je izjemno pomembna za uspešnost vsakega procesa. Še posebej to velja za proizvodne procese. Z dobro lokacijsko ureditvijo lahko močno zmanjšamo predvsem transportne stroške in s tem dvignemo konkurenčnost procesa, kar je pri podjetjih, ki nastopajo na globalnih trgih življenskega pomena. Sam sem že več kot 27 let zaposlen v procesu proizvodnje rolic in brisač v podjetju Paloma d.d. Že kar nekaj let se podjetje ubada s težavami pri poslovanju, predvsem zaradi zaostajanja v kvaliteti izdelkov ter višjih stroških procesa kot jih ima konkurenca. Lokacija podjetja je zaradi utesnjene lege med reko Muro in regionalno cesto ter naseljem izrazito neugodna z vidika notranje lokacijske ureditve in s tem optimizacije predvsem transportnih stroškov. Drugi problem je zastarelost tehnološke opreme za proizvodnjo rolic in brisač. Razvoj na tem področju je šel v smeri avtomatizacije proizvodnega procesa, ki zahteva bistveno manj delovne sile in proizvaja izdelke boljše kakovosti in v večjem obsegu. Nizka produktivnost na zaposlenega ter visoki transportni stroški pomenijo večjo proizvodno ceno izdelka, ki je glavni vzrok za izgubljanje tekme s konkurenco na trgu. Edina rešitev za obstoj ter povečanje tržnega deleža prodaje Palominih rolic in brisač na trgu je uvajanje nove sodobne tehnologije in povečanje stroškovne učinkovitosti procesa. V tej diplomski nalogi bomo dokazali, da lahko z modernizacijo procesa in predvsem z novo notranjo lokacijsko ureditvijo znižamo celotne stroške procesa proizvodnje rolic in brisač kar za 2,3 MIO EUR na leto.
Ključne besede: - reorganizacija proizvodnje, - modernizacija, - lokacijska ureditev, - konkurenčnost, - znižanje stroškov.
Objavljeno: 16.07.2009; Ogledov: 1516; Prenosov: 171
.pdf Celotno besedilo (601,26 KB)

18.
REFORME POKOJNINSKEGA SISTEMA SLOVENIJE OD LETA 1985 DO DANES
Andreja Hladen, 2009, diplomsko delo

Opis: Pokojninski sistemi so bili v številnih državah po Evropi po koncu druge svetovne vojne zasnovani na sistemu medgeneracijske pogodbe. V takratnih demografskih in gospodarskih razmerah so delovali brez večjih težav. V današnjih, bistveno spremenjenih, predvsem demografskih razmerah, visoki brezposelnosti, nizki rodnosti ter podaljšani življenjski dobi, pa se pokojninski sistemi soočajo z veliko obremenjenostjo pokojninskih izdatkov in posledično z močnimi pritiski na vzdržnost javnih financ. Države članice Evropske unije, katerih pokojninski sistem temelji na pay-as-you-go načinu financiranja, se v veliki meri pripravljajo na uvedbo korenitih sprememb v obstoječih pokojninskih sistemih s ciljem zagotoviti zaščito pred socialno izključenostjo, ohraniti solidarnost in konsolidirati javne finance. Švedski, ki na področju pokojninskega sistema velja za vzoren primer, je z reformo že uspelo doseči omenjene cilje. Slovenija, katere pokojninski sistem je zabredel v hude težave in če do sprememb v obstoječem sistemu ne bi prišlo bi lahko vodil tudi v kolaps, pripravlja modernizacijo pokojninskega sistema in se pri tem zgleduje po švedskem modelu.
Ključne besede: reforme pokojninskega sistema v Republiki Sloveniji, medgeneracijska pogodba, demografski trendi, vzdržnost javnih financ, pokojninski sistem na Švedskem, pokojninski sistem v Nemčiji, modernizacija slovenskega pokojninskega sistema
Objavljeno: 07.07.2010; Ogledov: 1438; Prenosov: 183
.pdf Celotno besedilo (613,54 KB)

19.
SPREMINJANJE JAVNE UPRAVE
Lea Tušek, 2010, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Javna uprava predstavlja pomemben del javnega sektorja, katerega delovanje močno vpliva na celotno družbeno in gospodarsko delovanje neke države. Tradicionalno je bilo njeno upravljanje birokratsko, zaprto, neprilagodljivo. Z procesom globalizacije se je trg izrazito spremenil — kapital, industrija, osebe, znanje in tehnologija lažje kot kadar prej prečkajo meje držav. Na spremembe trgov ni bila imuna niti javna uprava. Smisel in namen javne uprave je v zadovoljevanju javnih potreb ter v primerni podpori in nadzoru gospodarstva. Z namenom uresničevanja svoje namembnosti v novih pogojih delovanja se je moralo njeno delovanje izrazito spremeniti. Spremembe delovanja javnih uprav potekajo v globalnem smislu preko različnih reform. Pri tem so državam v pomoč različni razviti koncepti spreminjanja, med katerimi ima največjo vlogo koncept novega upravljanja javnega sektorja. Spreminjanje javne uprave je proces, ki ga ni možno zaključiti na določen dan. Gre za kontinuiran proces uvajanja postopnih sprememb. Korupcija, slaba kadrovska politika, vladni interesi so le nekateri izmed najbolj pogostih problematičnih dejavnikov, ki otežujejo spreminjanje. Z namenom izmenjave izkušenj, uvajanja skupnih smernic razvoja in predstavljanja dobrih praks s področja javne uprave se države povezujejo v različna združenja. Dodatno usmeritev pridobivajo iz mednarodnih organizacij kot sta Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) in Svetovna trgovinska organizacija (WTO). Preoblikovanje slovenske javne uprave pospešeno poteka od leta 2006. Največji dejavnik, poleg globalizacijskih procesov in doseganja gospodarske konkurenčnosti države, ki je vplival na potrebo po spremembi delovanja slovenske javne prave so začetna pogajanja Slovenije za vstop v Evropsko Unijo. EU na delovanje javnih uprav svojih držav članic vpliva z različnimi smernicami razvoja in skupnimi določili. Pri preoblikovanju je Slovenija morala upoštevati tako načela EU, kot tudi lastne značilnosti javno upravne ureditve. Slovenija se uvršča med države z najbolj razvitimi pristopi spreminjanja javne uprave. Na področju elektronskega delovanja sodimo celo med najboljše. Vendar pa je trenutno stanje daleč od ciljnega. V prihodnosti lahko pričakujemo večje spremembe na področju upoštevanja uporabnikov javnih storitev, izobraževanja in informiranja zaposlenih, ločevanja stroke od vladnih interesov, večje avtonomnosti in postopno decentralizacijo javno upravnih ureditev.
Ključne besede: javna uprava, spreminjanje javne uprave, Webrov model birokratske organizacije, novo upravljanje javnega sektorja, »good governance«, reforme, modernizacija javne uprave, Evropski upravni prostor, Slovenija.
Objavljeno: 18.11.2010; Ogledov: 2038; Prenosov: 637
.pdf Celotno besedilo (338,12 KB)

20.
POKOJNINSKI SISTEM V SLOVENIJI IN PRIMERJAVA PREDLAGANE REFORME Z REFORMAMI POKOJNINSKIH SISTEMOV V NEKATERIH DRŽAVAH EVROPSKE UNIJE
Janja Miljuš, 2010, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: V Sloveniji se soočamo s staranjem prebivalstva zaradi, nizke rodnosti in vse daljše življenjske dobe, zato prihaja do velikih pritiskov na pokojninski sistem, ki je oblikovan v tri stebre. Vlada Republike Slovenije je podala predlog za modernizacijo aktualnega pokojninskega sistema, ki s seboj prinaša kar nekaj sprememb. Reforma bo podaljšala upokojitveno starost zavarovancev, obračunsko obdobje za izračun pokojnin, vzpostavila ugodnejšo politiko bonusov in malusov in drugo. Vzpostavil se bo sistem, ki bo povezoval vplačane prispevke z višino pokojnine ob upokojitvi. V Nemčiji, Franciji, na Švedskem in Poljskem imajo pokojninski sistemi bolj zaostrene pogoje za upokojitev kot v Sloveniji. Na Švedskem, in Poljskem ima drugi steber pokojninskega sistema pomembno vlogo, saj je vanj vključenih kar 90 odstotkov prebivalcev, kljub temu, da je udeležba prostovoljna. Države imajo že uvedeno povezavo med prispevki in pokojnino.
Ključne besede: pokojninski sistem, pokojninska reforma, modernizacija pokojninskega sistema, obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obvezno in prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, sistem navideznih pokojninskih računov, Švedski pokojninski sistem, Francoski pokojninski sistem, Nemški pokojninski sistem, Poljski pokojninski sistem
Objavljeno: 17.11.2010; Ogledov: 2572; Prenosov: 408
.pdf Celotno besedilo (813,52 KB)

Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici