1. „Hram likovne umetnosti“ – Natečaj za novo krilo Narodne galerije (1989)Alja Grašič, 2021, magistrsko delo Opis: Tema pričujočega magistrskega dela je javni natečaj za novo krilo Narodne galerije iz leta 1989. Najprej je naveden in pojasnjen razlog, zakaj je natečaj pomemben za Slovence in razvoj Narodne galerije ter s tem povezano prostorsko problematiko, ki je Narodno galerijo spremljala več desetletij. Sledi obravnava natečaja, ki mu dosedanji raziskovalci niso pripisovali večjega pomena. Tako osrednji del magistrskega dela predstavlja prva podrobnejša obravnava natečajnih načrtov, ki je opremljena s slikovnim gradivom pomembnejših tlorisov, umestitev načrtov v opuse arhitektov in primerjava prvonagrajenih natečajnih ter izvedbenih načrtov arhitekta Edvarda Ravnikarja (1907–1993). Predstavljeni so tudi pomembni slovenski arhitekti 20. stoletja, ki so sodelovali v natečaju, in njihove arhitekturne rešitve, ki slogovno variirajo od modernizma do postmodernizma. Zaradi skope obravnave natečaja v umetnostnozgodovinski literaturi magistrsko delo odgovarja na števila, do sedaj odprta raziskovalna vprašanja.
Ključne besede: Ljubljana, moderna arhitektura, Narodna galerija, natečaj za novo krilo Narodne galerije, Edvard Ravnikar, Milan Mihelič, Tomaž Medvešček, Branko Kocmut, Ivan Kocmut, Miloš Bonča, Stanko Kristl, Igor Skulj
Objavljeno v DKUM: 11.05.2021; Ogledov: 851; Prenosov: 95
 Celotno besedilo (4,18 MB) |
2. Josip Costaperaria: Mariborski dvorUrška Gačnik, 2021, magistrsko delo Opis: Glavna tema magistrske naloge je v sklopu slovenske moderne arhitekture prve polovice 20. stoletja spregledani arhitekt Josip Costaperaria. Kljub šolanju pri Ottu Wagnerju in delu v ateljeju Maksa Fabianija ga v raziskavah moderne arhitekture ne najdemo pogosto. V nalogi predstavimo biografijo arhitekta in njegov opus. Costaperaria je najbolj znan po svojem delu v Ljubljani, veljal je za arhitekta ljubljanske meščanske elite, za katero je načrtoval številne vile na Vrtači. Z njimi je pomembno doprinesel k funkcionalistični arhitekturi na Slovenskem. Njegov opus drugod je manj znan, pomanjkljivo je raziskana tudi stavba Mariborskega dvora (1925–1926). Naloga ponuja vpogled v stavbno zgodovino objekta, v arhitekturne značilnosti in urbanistično umestitev stavbe. Prav tako skušamo predstaviti morebitne zglede in primerjave stavbe Mariborskega dvora. Josip Costaperaria velja za enega pomembnejših modernih arhitektov pri nas, zaradi česar ga želimo z nalogo umestiti v moderno arhitekturo 20. stoletja na Slovenskem.
Ključne besede: Maribor, Mariborski dvor, moderna arhitektura, 20. stoletje, Josip Costaperaria
Objavljeno v DKUM: 24.02.2021; Ogledov: 896; Prenosov: 158
Celotno besedilo (3,25 MB) |
3. Aleksander Dev na PtujuEva Murko, 2017, diplomsko delo Opis: Aleksander Dev (1903—1967) je moderno usmerjen arhitekt, ki je deloval v Mariboru in bližnji okolici od tridesetih do šestdesetih let dvajsetega stoletja. Bil je eden od pionirjev mariborske moderne arhitekture v medvojnem času. Po končanem šolanju pri Jožetu Plečniku (1872—1957) v Ljubljani se je usmeril predvsem v funkcionalizem, opazijo pa se tudi odmevi ekspresionizma, stanovanjske gradnje devetnajstega stoletja in vplivi mentorja Plečnika. Njegov opus je širok in zajema predvsem stanovanjske in poslovne stavbe, počitniške koče, oblikovanje pohištva in notranje opreme, preureditev prostorov, v manjši meri tudi regulacije ulic, ukvarjanje s tipografijo.
Pričujoče diplomsko delo obravnava arhitekturna dela Aleksandra, poznanega tudi pod imenom Saša, Deva na Ptuju, ki so nastala v tridesetih letih dvajsetega stoletja. Za boljše razumevanje se naloga na začetku osredotoči na Devove mariborske gradnje, to so stavba Osrednjega zavoda za zavarovanje delavcev (1930—1931), Hranilnica dravske banovine (1931—1932), Gospodarska zavarovalna zadruga Drava (1937—1940) ter Hutterjev blok (1940—1941). V primerjavi z omenjenimi se drugi del naloge posveti ptujskim gradnjam, to so Brenčičeva hiša, na kateri so opazni vplivi Plečnika, funkcionalistična Jedličkova hiša, enodružinska hiša Lešnik ter adaptacija obrambnega stolpa ob Dravi v Vinarski muzej, ki stoji na Dravski ulici, za katero je Dev leta 1937 pripravil regulacijski načrt. Gre za poskus umestitve teh projektov v Devov opus, ki še do danes ni bil sistematsko obdelan in kritično analiziran.
Ključne besede: Aleksander Dev, Saša Dev, arhitektura 20. stoletja, funkcionalizem, ekspresionizem, ptujska moderna arhitektura, mariborska moderna arhitektura, Jože Plečnik, stavba Osrednjega zavoda za zavarovanje delavcev, Gospodarska zavarovalna zadruga Drava, Hranilnica dravske banovine, Hutterjev blok, Brenčičeva hiša, Jedličkova hiša, Vinarski muzej Ptuj
Objavljeno v DKUM: 20.10.2017; Ogledov: 2595; Prenosov: 244
Celotno besedilo (7,48 MB) |
4. Prenova kmečke stanovanjske hiše v IvancihTilen Matjašec, 2016, delo diplomskega projekta/projektno delo Opis: V projektni nalogi je prikazana projektna rešitev za prenovo in spremembo namembnosti kmečke stanovanjske hiše v Ivancih. Naloga je sestavljena iz analitičnega in projektnega dela. V analitičnem delu je zajeta analiza objekta in njegove okolice, v projektnem delu pa je predstavljena programska, funkcionalna in arhitekturna rešitev s katero se spremeni tudi namembnost objekta. Projektna rešitev je sestavljena tako, da ne vpliva na vernakularne značilnosti objekta, hkrati pa odraža poseg moderne arhitekture v staro.
Ključne besede: kmečka stanovanjska hiša, prenova, tipologija, moderna arhitektura, Ivanci
Objavljeno v DKUM: 25.10.2016; Ogledov: 1751; Prenosov: 204
Celotno besedilo (6,30 MB) |
5. Prenova nekdanje poslovne stavbe SDKMirzet Salkanović, 2015, delo diplomskega projekta/projektno delo Opis: Osrednja tema naloge je prenova poslovne stavbe SDK v središču mesta Maribor za potrebe nove Umetnostne galerije. Stavba je vpisana v register nepremične kulturne dediščine, tako da je objekt obravnavan z zgodovinskega vidika ter vidika varovanja in prenove arhitekurne dediščine. Teoretični del diplomske naloge predstavlja analizo objekta v sedanji obliki za trenutne potrebe in dejavnosti. V praktičnem delu je predstavljen lastni projekt prenove dotrajane in skrajno nefunkcionalno izkoriščene stavbe, kateri bi z novim programom revitaliziral in poživil mesto Maribor.
Ključne besede: Nova Umetnostna galerija Maribor, Poslovna stavba SDK, Maribor, moderna
arhitektura, prenova, Trg Leona Štuklja Maribor
Objavljeno v DKUM: 14.08.2015; Ogledov: 1820; Prenosov: 259
Celotno besedilo (25,44 MB) |
6. |
