| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 26
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
BESEDILA BOBA DYLANA V KONTEKSTU S POEZIJO IN Z GLASBO 20. ST.
Martina Komovec, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi sem skušala pesmi oziroma besedila znanega ameriškega sodobnega pisca besedil in pevca Boba Dylana postaviti v kontekst poezije in glasbe 20. stoletja in ga predstaviti ne le kot pevca, ampak tudi kot pesnika. Da bi to kar najbolje prikazala, sem nalogo razdelila na tri večje dele. V prvem delu je zajeto Dylanovo življenje in njegov pogled na pisanje pesmi in poezije. Tukaj je zaključek sledeč: Dylanova besedila, ki so polna metafor, vizualnih in drugih podob ter aluzij in prav tako ne skoparijo z edinstvenimi rimami, je mogoče enačiti s poezijo. Naslednje poglavje opisuje obdobja in avtorje, ki so vplivali na Dylanovo ustvarjanje. Glede na to, da je Bob Dylan avtor številnih pesmi in da so vplivi le teh zelo številčni, sem izpostavila le nekatere. V zadnjem delu sem se lotila konkretnih Dylanovih besedil pesmi. Protestne pesmi, balade in ljubezenske pesmi sem analizirala in primerjala z besedili drugih avtorjev. Ob vseh primerjavah in analizah sem prišla do zaključka, da bi Dylanova besedila lahko uporabili v šolah pri učenju angleške poezije ter poezijo tako učencem tudi približali.
Ključne besede: Bob Dylan, poezija, glasba, 20. stoletje, moderna poezija, pisanje besedil, protestne pesmi, balade, ljubezenske pesmi
Objavljeno: 13.08.2009; Ogledov: 3344; Prenosov: 286
.pdf Celotno besedilo (327,13 KB)

3.
UMETNIŠKA STVARITEV V MODERNI UMETNOSTI IN NJENO MESTO V AVTORSKEM PRAVU
Tjaša Bobek, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava probleme, ki se pojavljajo v zvezi z varstvom del moderne umetnosti na področju avtorskega prava in skuša najti rešitve, ki bi trenutno situacijo izboljšale. Tematika je omejena predvsem na ureditev v Republiki Sloveniji, kjer avtorsko pravo ureja Zakon o avtorski in sorodnih pravicah. Dela moderne umetnosti so s strani umetniške stroke sicer priznana kot umetniška dela, vendar pa je njihova zaščita v avtorskem pravu velikokrat negotova. Ker ne izpolnjujejo vedno vseh predpostavk, ki jih avtorsko pravo določa za opredelitev nekega umetniškega dela kot avtorskega dela, se ne morejo vedno opredeliti kot individualne intelektualne stvaritve, avtorsko pravo pa jim zato ne more nuditi ustreznega varstva. Problem definicije avtorskega dela, ki je za avtorsko pravo osrednji problem, se povezuje s težavno definicijo umetniškega dela. S tem, ko je v 20. stoletju prišlo do dematerializacije umetnosti in razvoja t. i. konceptualne umetnosti, je postala središče umetniškega dela ideja. Prav zaradi tega je prišlo do razkola med avtorskim pravom in umetnostjo, saj so ideje tiste, ki avtorskopravno niso varovane, v moderni umetnosti pa so ravno te v veliki večini primerov tiste, ki predstavljajo integralni del umetniške stvaritve in so pomembnejše od same končne oblike umetniškega dela. Diplomsko delo izpostavlja kot problematično tudi uporabo že obstoječih vsakodnevnih predmetov v umetniških delih (t. i. ready-mades), s čimer umetniškemu delu primanjkuje avtorskopravni element stvaritve, težko pa je poiskati tudi osebnostni, individualni pečat, ki bi ga naj umetnik pustil v svojem delu. Avtorica ugotavlja, da se lahko dela moderne umetnosti 20. stoletja, gledano tako z umetniškega vidika kot tudi z vidika avtorskega prava, opredelijo kot umetniške stvaritve. Ker je avtorsko pravo fleksibilno, dinamično in odprto, tako da lahko v domet svojega varstva sprejme nove kategorije stvaritev in se prilagodi novim umetniškim tehnikam, je kot rešitev vsekakor možna razširitev same razlage zakonskih predpostavk za ocenjevanje umetniških del kot avtorskih del, če že ne dodajanje novih. Na podlagi takšne široke razlage se hitro pokaže, da gre pri delih moderne umetnosti brez dvoma za individualne intelektualne stvaritve in da je neizpolnjevanje avtorskopravnih predpostavk zgolj navidezno.
Ključne besede: avtorsko pravo, individualna intelektualna stvaritev, moderna umetnost, ideja, individualnost, izraženost, ready-mades
Objavljeno: 30.09.2010; Ogledov: 1678; Prenosov: 126
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

4.
PRIMERJAVA MODELA VREDNOTENJA DOLGOROČNIH NALOŽB (CAPM) IN ARBITRAŽNE TEORIJE CEN (APT)
Katja Miklič, 2011, diplomsko delo

Opis: Spoznati želimo model vrednotenja dolgoročnih naložb (CAPM) in arbitražno teorijo cen naložb (APT). Oba modela želita ugotoviti, kakšne bodo pričakovane donosnosti v nekem portfelju. S CAPM-jem izračunavamo pričakovane donosnosti s pomočjo povprečja in variance, medtem ko so pri APT-ju pomembni faktorji. APT je neke vrste nadgradnja CAPM-ja. Raziskovalci, ki so modela primerjali (pri gozdarskih in kmetijskih naložbah) so ugotovili, da je APT model krepkejši, vendar pa tudi rezultatov CAPM-ja ne gre zanemariti. Pri obeh pa so med svojim raziskovanjem naleteli na težave. Oba imata svoje prednosti in slabosti. Kitajski raziskovalci so ugotovili, da je APT na kitajskem borznem trgu neuporaben, medtem ko so na Japonskem tudi testirali ta model in pokazali, da je ta model v prednosti pred CAPM-jem. CAPM pa se lahko uporablja tudi kot orodje za strateško planiranje, in sicer v korporacijah, ki se morajo odločiti, katere posle bodo obdržali in katere odstranili.
Ključne besede: moderna portfeljska teorija (MPT), model vrednotenja dolgoročnih naložb (CAPM), arbitražna teorija cen naložb (APT), portfelj, diverzifikacija, tveganje, specifično tveganje, sistematično tveganje, koeficient β
Objavljeno: 06.07.2011; Ogledov: 1581; Prenosov: 217
.pdf Celotno besedilo (509,48 KB)

5.
KOYREJEVA IN VESELOVA RECEPCIJA GALILEJEVIH ZNANSTVENIH SPOZNANJ
Mihaela Velenšek, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi so obravnavana Koyrejeva in Veselova pojmovanja Galilejevih znanstvenih spoznanj. Znanost in filozofija sta medsebojno tesno povezani, saj se formalno in vsebinsko prekrivata ter druga drugi določata meje spoznanja. Za razumevanje Galilejevega dela je pomembna uvedba kopernikanskega pojmovanja sveta, ki predpostavlja heliocentrično pojmovanje sveta. Le-to zagotavlja gibanje planeta Zemlje okoli središča sveta, torej Sonca. Galilejev filozofski pomen je tesno povezan z znanstveno in filozofsko revolucijo sedemnajstega stoletja, pri čemer je pomembno predvsem Galilejevo specifično pojmovanje narave in vloge izkustva ter z njo povezane eksperimentalne metode v znanosti. To nas pripelje tudi do njegovega matematičnega pojmovanja sveta ter do ugotovitve, da je filozofija narave postala v veliki meri naravoslovna znanost. Pojavijo se filozofska nasprotja med aristotelizmom in platonizmom, pri čemer pa ta boj med filozofijami temelji na različnem pojmovanju pomena matematike in znanosti ter njuni vlogi pri ustvarjanju znanosti o naravi. Zmaga platonizma in z njim tudi Galileja kot prepričanega platonista obenem predstavlja tudi uničenje aristotelovskega pojmovanja sveta, kar pa predstavlja temelj za nadomestitev starega sistema sveta, ki je zagovarjal geocentrično pojmovanje sveta, z novim sistemom sveta, v katerem je predpostavljeno heliocentrično pojmovanje sveta. Glede kozmoloških novih spoznanj je bistvenega pomena uvedba Galilejevega instrumenta daljnogleda ali teleskopa ter njegov pomen za znanstveno raziskovanje in za kopernikansko interpretacijo ter razumevanje Galilejevih kozmoloških odkritij, ki je po vsej verjetnosti celo pomembnejše od samih nebesnih odkritij.
Ključne besede: filozofija, znanost, aristotelizem in platonizem, kopernikanizem, heliocentrični sistem, eksperimentalna metoda, moderna znanost, geometrizacija narave, kozmološke inovacije
Objavljeno: 08.11.2011; Ogledov: 1776; Prenosov: 62
.pdf Celotno besedilo (562,23 KB)

6.
PRAVNA UREDITEV ORGANIZACIJE DAVČNE SLUŽBE V SLOVENIJI - PRIMERJALNI POGLED Z AVSTRIJ0
Denis Špilar, 2011, diplomsko delo

Opis: Državna uprava mora delovati v javnem interesu. Organizirana mora biti tako, da lahko svoje naloge izvaja v skladu s sodobnimi načeli delovanja javne uprave, ki zagotavljajo kakovostne storitve, usmerjene k njihovim uporabnikom. Eden izmed večjih in tudi pomembnejših organov državne uprave je Davčna uprava Republike Slovenije, ki izvaja naloge davčne službe oziroma dejavnost pobiranja davkov. Organizacijska struktura davčne uprave, kot organa v sestavi Ministrstva za finance je tri nivojska. Na centralni ravni deluje Generalni davčni urad, na območni ravni pa naloge davčne službe neposredno izvajajo davčni uradi. Le ti imajo tudi izpostave kot njihove teritorialne organizacijske enote na lokalnem nivoju. Organizacija davčne uprave predvsem na območnem in tudi lokalnem nivoju ni povsem ustrezna in usklajena z nekaterimi drugimi primerljivimi organi državne uprave, kar vpliva na njeno delovanje oziroma izvajanje storitev v skladu z modernimi načeli javne uprave. Navedena tematika je v diplomski nalogi prikazana s pravno teoretičnega in tudi primerjalnega vidika. V okviru slednjega je podrobno predstavljena organizacija Finančne (davčne in carinske) uprave v Republiki Avstriji, ki je leta 2005 izvedla korenito organizacijsko reformo in s tem postala ena najmodernejših finančnih uprav v Evropski Uniji.
Ključne besede: Ključne besede: državna uprava, načela delovanja, organizacija, davčna uprava, davčni urad, davčna izpostava, zvezna finančna uprava, finančni urad, moderna načela vodenja.
Objavljeno: 16.11.2011; Ogledov: 2185; Prenosov: 375
.pdf Celotno besedilo (944,64 KB)

7.
VIDA JERAJ - PESNICA SLOVENSKE MODERNE
Jasmina Štaus, 2011, diplomsko delo

Opis: Vida Jeraj je živela in ustvarjala na prelomu iz 19. v 20. stoletje, tj. v razdvojenem času, ki je na eni strani prinašal proces osamosvajanja žensk, na drugi pa ravno nanje pritiskal z ohranjanjem tradicionalnih družinskih vrednot. Ženske kot umetnice so šele začele izoblikovati v svoji izpovedi, prva opaznejša besedila ženske literature pa so izhajala predvsem iz njihovih osebnih izkušenj. Čeprav so se prikrite oblike spolne diskriminacije ohranjale še naprej, je Vida Jeraj ena izmed prvih pesnic, ki so jih v literarnozgodovinske znanstvene študije vključili pomembnejši literarni zgodovinarji na Slovenskem. Uvrstili so jo med pesnice moderne, saj je v desetletju, ko je bila v zvezi z moderno (1899–1909), ustvarila največ in tudi najboljše pesmi; takrat so nastale zanjo značilne pesmi o naravi, ljubezni in otroku. Njeno življenje in osebnost so zaznamovali pretresljivi dogodki: tragične izgube in hrepenenje po neuslišani ljubezni. Iskrena in doživeta čustva je vpletala v svoje pesmi – avtobiografskost se še posebej razkriva v pesmih z ljubezenskimi in s sentimentalnimi motivi. Umetniško, še bolj pa življenjsko, je bila povezana predvsem z različnimi književnimi sodobniki. Med njimi je potekala živahna korespondenca o literarnih vprašanjih, med pisanjem pa so mestoma močno posegali tudi v svoja osebna življenja. O tem, kako zelo so jo cenili, priča tudi njihovo spodbujanje k izdaji pesniške zbirke, čeprav so bile takrat ženske kot umetnice redke. Vsa navedena dejstva so vplivala na poezijo Vide Jeraj, ki je njen izraz ter sinteza njene osebnosti in družbenozgodovinske danosti. In če jo presojamo z vidika celotne slovenske poezije, njena lirika vsebinsko morda res ni presežek in ne izstopa, nedvomno pa je bila Jerajeva med najdrznejšimi in najbolj nadarjenimi pesnicami tedanjega časa.
Ključne besede: Vida Jeraj, poezija, slovenska moderna, korespondenca slovenske moderne
Objavljeno: 10.01.2012; Ogledov: 2603; Prenosov: 228
.pdf Celotno besedilo (774,58 KB)

8.
Marksistični pogled na družbo in vzroke kriminalitete : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Miha Blažič, 2012, diplomsko delo

Opis: Od odkritja Amerike, francoskih revolucij in do obeh svetovnih vojn, se je kapitalizem iz ekonomskega sistema počasi in vztrajno spreminjal in se spremenil v svetovno družbeno totalitarni politični sistem. V sistem, kjer je njegovo bistvo (obstoj) strukturno družbeno nasilje. Strukturno nasilje kot: diskriminacija, uničevanje (okolice, planeta itd.), ropanje, genocid, ustvarjanje revščine, ustvarjanje strahu (umetnega strahu), ustvarjanje kriminalitete in kaznivih dejanj (posledično tudi spodbujanje ljudi k izvajanju kaznivih dejanj, kriminalitete), povzročanje suženjstva (sužnje-lastništva), deljenje družbe (deljenje družbe na določene dela oziroma razrede; bogati – revni, levi – desni itd, to prinaša sovraštvo, uničevanje in predvsem dobiček kapitalistom). V sistemu, kjer je prisotna "posebna" skupina ljudi, ki obvladuje celotno družbo in svet to je "elita". Kapitalizem je sistem kjer se živi življenje manjšine (manjšina, ki obvladuje in diktira družbi, da je potrebno slediti velikemu "družbenemu" kapitalu) in se sledi njihovim "sanjam" – gonji po dobičku, zasebnem kapitalu. Celotna družba, njena produkcija (industrija) in njene institucije (šole, mediji, sodstvo itd.) so podrejene in temeljijo na doseganju zasebnega kapitala manjšine. Povečini se težnja po doseganju zasebnega kapitala odraža tudi v smrtnih žrtvah delavcev saj se gre preko vseh meja in cilj opravičuje sredstva.
Ključne besede: družba, moderna družba, kapitalizem, marksizem, kriminaliteta, vzroki, diplomske naloge
Objavljeno: 27.03.2013; Ogledov: 1054; Prenosov: 122
.pdf Celotno besedilo (302,77 KB)

9.
UMETNOST DRUGE POLOVICE 20. STOLETJA V MARIBORU V LIKOVNIH KRITIKAH SERGEJA VRIŠERJA (1920-2004)
Tjaša Karba, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je obravnavan umetnostni zgodovinar Sergej Vrišer (1920–2004), ki je poznan predvsem kot poznavalec baročnega kiparstva. Manj znano in zlasti manj upoštevano pa je dejstvo, da je bil sistematičen in pronicljiv opazovalec sodobnega likovnega dogajanja in je s svojo kritično mislijo veliko pripomogel k razvoju in uveljavljanju sodobne likovne umetnosti v Mariboru. Svoja opažanja in mnenja je sistematično objavljal v več slovenskih revijah in časopisih, tako da je s tem ustvaril celovit vpogled v tedanjo umetniško sceno. Skozi njegov kritični pogled je predstavljeno takratno aktualno mariborsko kulturno dogajanje, ki se je po drugi svetovni vojni zelo razmahnilo in doseglo svoj prvi višek z ustanovitvijo Umetnostne galerije Maribor (7. februar 1954), ki je imela pomembno vlogo pri rasti in razvijanju umetniških hotenj. Na osnovi Vrišerjevih zapisov sem sestavila kronološki pregled takrat delujočih umetnikov, za katerih opus se je zanimal Sergej Vrišer. S tem sem želela podati Vrišerjev pogled na mariborsko likovno dogajanje in izpostaviti poudarke, ki so se njemu zdeli najpomembnejši, in ki so tudi sicer najvidnejše vplivali na razvoj mariborske likovne umetnosti ter sočasnega kulturnega dogajanja. Med slikarji starejše generacije v Vrišerjevih prispevkih izstopata Ivan Kos in Ante Trstenjak, v srednji generaciji slikarja Maks Kavčič in Lajči Pandur. Janez Vidic in Rudolf Kotnik sta zaznamovala mlajšo generacijo slikarjev. Najvidnejši med mariborskimi grafiki je Bojan Golija. Predstavljeno pa je tudi kiparstvo, ki je bilo kljub manjši zastopanosti, kvalitetno. Najpomembneje je likovno sceno zaznamoval akademski kipar Slavko Tihec. Pomembno mesto pa so zasedali tudi Gabrijel Kolbič, Milan Vojsk ter kiparka Vlasta Zorko Tihec, ki je prijateljevala s Sergejem Vrišerjem in v Mariboru postavila mnogo kiparskih del.
Ključne besede: Sergej Vrišer, Umetnostna galerija Maribor, mariborska likovna kritika, mariborska moderna umetnost, mariborski likovni umetniki
Objavljeno: 20.09.2013; Ogledov: 1300; Prenosov: 212
.pdf Celotno besedilo (1,63 MB)

10.
VELIKA GOSPODARSKA KRIZA 1929-1933 IN KEYNESIANSKA REVOLUCIJA
Grega Kunčič, 2010, diplomsko delo

Opis: Predmet proučevanja diplomskega seminarja je bila Velika gospodarska kriza med letom 1929 in 1933, ki se je iz zloma borze v ZDA prelevila v svetovno krizo, katera je trajala več kot 10 let in je imela za posledico visoko stopnjo brezposelnosti in nizko raven gospodarske aktivnosti, tako na narodni kot na mednarodni ravni. Ob tem ne smem pozabiti omeniti boja proti krizi z New Deal-om in seveda vpliv John Maynard Keynes-ove ekonomije, ki je postavila nove poglede na reševanje mednarodnih problemov in nasploh temelje novodobne makro-ekonomije. Cilj in namen tega diplomskega seminarja je bila predstavitev razlogov za nastanek Velike gospodarske krize, dejavnike, ki so odločilno vplivali oziroma so pogojevali razpad finančnega sistema v ZDA. Prav tako je bilo potrebno predstaviti glavne akterje za nastanek krize in politiko, metodologijo, ter ideologijo reševanja krize. V omenjeni krizi in po njej je prišlo tako na ravni ZDA kot na mednarodni ravni do raznih prizadevanj za strateško povezovanje in optimiziranje makro-ekonomskih variable, kot npr. New Deal, I.T.O., ipd. V boju z gospodarsko krizo nismo pozabili na nauke velikega ekonomista, če ne največjega ekonomista 20. stoletja, Johna Maynard Keynes-a, katerega ideje in teoretični modeli veljajo še danes.
Ključne besede: Velika gospodarska kriza, New deal, John Maynard Keynes, finančni sistem, moderna ekonomija
Objavljeno: 24.06.2015; Ogledov: 1248; Prenosov: 141
.pdf Celotno besedilo (731,75 KB)

Iskanje izvedeno v 0.22 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici