| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 33
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
Razgledi po slovenski moderni : nacionalni, večkulturni in medkulturni koncepti, kratka proza in poezija
Jožica Čeh Steger, 2024

Opis: Monografija Razgledi po slovenski moderni prinaša raziskave literarnih ustvarjalk in ustvarjalcev različnih literarnih smeri in stilnih tokov moderne. V raziskovalno polje vključuje pisateljice in pisatelje, katerih dela so nastajala v obzorju novih literarnih smeri in tokov, dekadence, simbolizma, nove romantike, impresionizma in secesije, kakor tudi tiste, ki so na prelomu stoletja pisali še v okviru realistično-naturalistične poetike: Ivana Cankarja, Otona Župančiča, Frana Govekarja, Izidorja Cankarja, Alojza Kraigherja, Ljudmilo Poljanec, Iva Šorlija, Frana S. Finžgarja, Franca Ksaverja Meška, Rudolfa Maistra, Alojzija Remca in Kristino Šuler. Posebnost te monografije je, da upošteva ob nacionalnem tudi večkulturni in medkulturni koncept književnosti slovenske moderne, pri čemer se omejuje na slovensko-nemško dvo- in medkulturnost (Gusti (Jirku) Stridsberg, Ana Wambrechtsamer, Rudolf Hans Bartsch).
Ključne besede: slovenska moderna, pripovedništvo, poezija, večkulturni in medkulturni koncept književnosti, slovensko-nemška dvo- in medkulturnost, podobe tujega in lastnega/domačega, metafora, konstrukti ženskosti
Objavljeno v DKUM: 22.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (5,81 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Femme fragile v slovenski književnosti na prelomu iz 19. v 20. stoletje
Jožica Čeh Steger, 2023, izvirni znanstveni članek

Opis: Pričujoča razprava se osredinja na literarni tip femme fragile na prelomu iz 19. v 20. stoletje. V tem času je femme fragile tako v slikarstvu kot v književnosti doživela največji razcvet in nekatere spremembe. Oblikovana je v skladu z estetskimi smermi dekadence, secesije in simbolizma, v njej odmevajo medicinski in drugi diskurzi o ženskosti, moški pogled in strah pred naraščajočim osamosvajanjem ženske. Analiza femme fragile v izbranih delih slovenske moderne pokaže, da so jo avtorji prilagajali tudi družbenim razmeram. Slovenska femme fragile ni predstavnica propadajoče aristokracije, prihaja iz meščanskega ali celo podeželskega okolja, njeni zametki segajo morda celo k folklorni Lepi Vidi.
Ključne besede: ženskost, krhka ženska, femme fragile, slovenska moderna
Objavljeno v DKUM: 17.05.2024; Ogledov: 143; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Interpretation von Rilkes Vers „Rose, o reiner Widerspruch" : diplomsko delo
Melanie Osebek, 2023, diplomsko delo

Opis: Rainer Maria Rilke je moderni pesnik, ki sodi med najpomembnejše lirike nemškega prostora. Njegova dela so izjemno zanimiva, saj so zelo odprta za interpretacijo. To vabi mnoge avtorje in literarne kritike, da se preizkusijo in pripomorejo v razumevanju njegovih del. Med ta dela sodi tudi njegov nagrobni verz, ki ga je napisal sam. Verz je izjemno kratek, sestavljen le iz 12 besed. Zaradi postavitve in izbire besed je Rilke v verzu pustil ogromno prostora za ugibanje in individualno interpretacijo. To je bil tudi njegov stil pisanja, saj je tudi sam dejal, da so njegova dela napisana v smislu dvosmerne komunikacije, torej da mora bralec sam razmisliti kaj besede pomenijo. Zaključna naloga je sestavljena iz dveh delov. Prvi del je teoretičen, sestavljen iz informacij povezanih z Rilkejem, njegovim življenjem, njegovimi deli, obdobju moderne in ugotovitami kako se čas moderne opazi v Rilkejevem življenju in njegovih delih. Vse te informacije so potrebne in koristne za razumevanje zapisanih interpretacij. V drugem delu zaključne naloge pozornost posvečamo interpretaciji, njeni teoriji in interpretaciji obravnavanega verza s strani drugih avtorjev in kritikov, ki so Rilkejev nagrobni verz že predelali. Sledijo še moje interpretacije, ki jih primerjam z interpretacijami drugih avtorjev. Cilj naloge je doprinesti k razumevanju Rilkeja in njegovega dela.
Ključne besede: Rainer Maria Rilke, Moderna, Interpretacija
Objavljeno v DKUM: 26.01.2024; Ogledov: 305; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (472,17 KB)

4.
Delo detektivov v dobi moderne tehnologije : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnost
Nina Virnik, 2022, diplomsko delo

Opis: V zaključnem delu je bila raziskana uporaba moderne tehnologije pri delovanju zasebnih detektivov. Detektiv v sodobnem svetu je strokovnjak, ki ima neskončno potrpljenje z ljudmi in birokracijo. V najrazličnejših bazah podatkov, ki so mu na razpolago, išče različne podatke, prav tako jih zbira pri najrazličnejših ljudeh. Po izdelanem vprašalniku je bil opravljen intervju s tremi zasebnimi detektivi, vprašalnik jim je bil poslan po elektronski pošti. Preverjeno je bilo mnenje intervjuvancev, ali so na določenih področjih detektivi pri pridobivanju podatkov omejeni z uporabo moderne tehnologije zaradi zagotavljanja varstva človekovih pravic, moralnih zadržkov itn. Prav tako je bilo preverjeno, ali trenutna zakonodajna določila omejujejo vključevanje uporabe moderne tehnologije v delo zasebnih detektivov. Namen diplomskega dela je ugotoviti, kako se je delo detektivov spremenilo skozi čas razvoja detektivske dejavnosti zaradi moderniziranja, vpeljave nove tehnologije, prav tako pa spoznati potek in uporabo novih oz. najnovejših tehnologij na področju dela detektivov in same detektivske dejavnost. Dejstvo je, da je treba z moderniziranjem družbe modernizirati tudi veje zasebnega varovanja, tj. detektivsko dejavnost. Tako z internetom kot z moderno tehnologijo naj bi bila omogočena globalizacija poslovanja tudi v tej dejavnosti. Tako je vse več zasebnih detektivov tako pri nas kot tudi drugod po svetu »on line« in neposredno povezanih v svetovni splet in internet. Uporaba moderne tehnologije je detektivom omogočila hitrejše in lažje pridobivanje informacij, pa vendar je za večino vprašanih terensko delo detektiva neizogibno in jim virtualno delo predstavlja le majhen odstotek opravljenega dela z izjemo nekaterih, ki so svojo detektivsko dejavnost preselili v virtualni svet in priznavajo, da opravljajo ne povsem tipična detektivska dela, ki jih opravlja večina detektivov, vendar online delo opravljajo po vseh pravicah, dolžnostih in upravičenjih, ki jih navaja ZDD-1.
Ključne besede: detektivska dejavnost, moderna tehnologija, uporabnost tehnologije, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 07.07.2022; Ogledov: 614; Prenosov: 101
.pdf Celotno besedilo (1,54 MB)

5.
„Hram likovne umetnosti“ – Natečaj za novo krilo Narodne galerije (1989)
Alja Grašič, 2021, magistrsko delo

Opis: Tema pričujočega magistrskega dela je javni natečaj za novo krilo Narodne galerije iz leta 1989. Najprej je naveden in pojasnjen razlog, zakaj je natečaj pomemben za Slovence in razvoj Narodne galerije ter s tem povezano prostorsko problematiko, ki je Narodno galerijo spremljala več desetletij. Sledi obravnava natečaja, ki mu dosedanji raziskovalci niso pripisovali večjega pomena. Tako osrednji del magistrskega dela predstavlja prva podrobnejša obravnava natečajnih načrtov, ki je opremljena s slikovnim gradivom pomembnejših tlorisov, umestitev načrtov v opuse arhitektov in primerjava prvonagrajenih natečajnih ter izvedbenih načrtov arhitekta Edvarda Ravnikarja (1907–1993). Predstavljeni so tudi pomembni slovenski arhitekti 20. stoletja, ki so sodelovali v natečaju, in njihove arhitekturne rešitve, ki slogovno variirajo od modernizma do postmodernizma. Zaradi skope obravnave natečaja v umetnostnozgodovinski literaturi magistrsko delo odgovarja na števila, do sedaj odprta raziskovalna vprašanja.
Ključne besede: Ljubljana, moderna arhitektura, Narodna galerija, natečaj za novo krilo Narodne galerije, Edvard Ravnikar, Milan Mihelič, Tomaž Medvešček, Branko Kocmut, Ivan Kocmut, Miloš Bonča, Stanko Kristl, Igor Skulj
Objavljeno v DKUM: 11.05.2021; Ogledov: 1365; Prenosov: 138
.pdf Celotno besedilo (4,18 MB)

6.
Josip Costaperaria: Mariborski dvor
Urška Gačnik, 2021, magistrsko delo

Opis: Glavna tema magistrske naloge je v sklopu slovenske moderne arhitekture prve polovice 20. stoletja spregledani arhitekt Josip Costaperaria. Kljub šolanju pri Ottu Wagnerju in delu v ateljeju Maksa Fabianija ga v raziskavah moderne arhitekture ne najdemo pogosto. V nalogi predstavimo biografijo arhitekta in njegov opus. Costaperaria je najbolj znan po svojem delu v Ljubljani, veljal je za arhitekta ljubljanske meščanske elite, za katero je načrtoval številne vile na Vrtači. Z njimi je pomembno doprinesel k funkcionalistični arhitekturi na Slovenskem. Njegov opus drugod je manj znan, pomanjkljivo je raziskana tudi stavba Mariborskega dvora (1925–1926). Naloga ponuja vpogled v stavbno zgodovino objekta, v arhitekturne značilnosti in urbanistično umestitev stavbe. Prav tako skušamo predstaviti morebitne zglede in primerjave stavbe Mariborskega dvora. Josip Costaperaria velja za enega pomembnejših modernih arhitektov pri nas, zaradi česar ga želimo z nalogo umestiti v moderno arhitekturo 20. stoletja na Slovenskem.
Ključne besede: Maribor, Mariborski dvor, moderna arhitektura, 20. stoletje, Josip Costaperaria
Objavljeno v DKUM: 24.02.2021; Ogledov: 1499; Prenosov: 232
.pdf Celotno besedilo (3,25 MB)

7.
SPREMENJENA VLOGA STARŠEVSTVA V SLOVENSKI POSTMODERNI DRUŽBI
Brigita Cug, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov. Teoretični del začenjamo s splošnim pogledom na družino, s predstavitvijo nekaterih definicij o družini različnih avtorjev, opisom in analizo njenih temeljnih funkcij ter opredelitvijo z vidika različnih klasifikacij glede na njeno vlogo v družbi. Globalni cilj diplomskega dela je analiza družine v času moderne družbe in značilnosti družine v njej ter predstaviti nekatera razmišljanja o krizi družine. Glede na to, da nas je zanimal fenomen starševstva v postmoderni družbi, smo jo opisali in znotraj nje izpostavili nekatere pomembne značilnosti in ključne spremembe vezane na družinsko življenje in vpliv družbenega razvoja nanje. Nadalje smo starševstvo kot osrednji pojem najprej definirali, opisali dejavnike odločanja za starševstvo, dejavnike kvalitetnega starševstva ter samo psihodinamiko le-tega. Posebej smo izpostavili še cilje starševstva, predstavili bistvo odgovornega starševstva ter izpostavili pomen komunikacije za kvalitetnejše družinsko življenje. Glede na strokovne ugotovitve smo izpostavili še ekonomski in pravni vidik starševstva. In ker so starši pomembni člen, ki skupaj z otroki tvori družino, katere ena izmed najpomembnejših nalog je socializacija ter tudi vzgoja, smo dobršen del pozornosti namenili tudi njima. Po analizi pomena socializacije, smo razložili njen potek in opisali njene dejavnike. Tudi pojem vzgoje smo najprej definirali, predstavili njene cilje in naloge. Nato smo opisali vzgojne stile in posledice njihove uporabe pri vzgoji otrok. Ker se danes pogosto zdi, da je otrokom v veliki meri skoraj vse dovoljeno, smo izpostavili še problem razvajenosti otrok v današnji (postmoderni) družbi. Nakazali smo probleme, ki kličejo po dodatnem izobraževanju staršev ter predstavili vsebine in cilje le-tega, prav tako pa našteli organizacije, ki se ukvarjajo z izobraževanjem staršev. Nato smo predstavili odnos staršev do samega izobraževanja. Ob koncu teoretičnega dela smo opisali še pomen izobraževanja staršev za kvalitetnejši in optimalni razvoj otroka ter znotraj tega nakazali, kakšno naj bi bilo izobraževanje staršev, da bi bilo uspešno ter bi kot tako pripomoglo k učinkovitemu opravljanju starševske vloge. Empirični del pa zajema predstavitev in analizo dobljenih empiričnih podatkov anketiranih staršev s posebnim ozirom na institut starševstva v postmoderni družbi: glavne dimenzije staršev; vzgoje, katere so bili deležni starši; opravljanje starševske vloge v postmoderni družbi ter izobraževanje staršev.
Ključne besede: družina, moderna družba, moderna družina, postmoderna družba, starševstvo, družine v postmoderni družbi, otrok, starši, socializacija, vzgoja, izobraževanje.
Objavljeno v DKUM: 29.01.2021; Ogledov: 1084; Prenosov: 247
.pdf Celotno besedilo (2,51 MB)

8.
Koncepti tujosti/drugosti ob liku umetnika v izbranih romanih Ivana Cankarja in Vladimirja Levstika
Polona Stergar, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu so predstavljeni odnosi umetnikov do tujine in domovine v treh romanih Ivana Cankarja: Tujci (1902), Križ na gori (1904) in Novo življenje (1908) ter v dveh romanih Vladimirja Levstika: Zapiski Tine Gramontove (1919) in Sphinx patria (1910). V izbranih romanih se odražajo avtobiografske prvine pisateljev in kulturnozgodovinske okoliščine časa v slovenski družbi na prelomu iz 19. v 20. stoletje. Liki umetnikov se v izbranih romanih pojavljajo kot protagonisti, deloma tudi kot stranske literarne osebe. Glavne osebe so likovni umetniki (slikarji, kiparji), kot stranske osebe se pojavljajo tudi pisatelji, arhitekti in glasbeniki. Vsi so posebneži, drugačni od večinske družbe, nerazumljeni in prisiljeni, da zapustijo domovino, saj jim ta ne more nuditi pogojev za njihovo umetniško delovanje. Vsem umetnikom je skupna izkušnja tujine. Kipar Pavle Slivar v romanu Tujci zapušča domovino in se seli na Dunaj, slikar Mate Kovač v romanu Križ na gori prav tako odide od doma na tuje (kraj podrobneje v romanu ni naveden). Kiparja Antona Grivarja iz romana Novo življenje spremljamo v domovini, ko se vrne z Dunaja, v domovino se vrne tudi slikar Marjan Andrej iz romana Sphinx patria, ki je živel in ustvarjal v Parizu. Na Slovensko se vrne slikar Pavle Gorjanc iz romana Zapiski Tine Gramontove, ki je dolgo časa živel v Italiji in Franciji. V Italijo odide dvakrat, a se obakrat vrne domov. Pri analizi tujosti se opiram na Ortfrieda Schäfterja, ki razlikuje štiri koncepte tujosti: tuje kot resonančni prostor domačega, tuje kot nasprotje domačega, tuje kot dopolnitev domačega in tuje kot komplementarnost. Izkazalo se je, da se v romanih pojavljajo predvsem prvi trije omenjeni koncepti. Odnos umetnikov do tujine in domovine je pri vseh kompleksen. Cankarjevi umetniki, Pavle Slivar, Mate Kovač in Anton Grivar, so nad tujino razočarani, saj v njej ne morejo uspeti. So izrazito lastno odtujeni, zato se pri njih pojavljata še dva koncepta tujosti/drugosti: tuje kot potlačeno lastno in smrt kot skrajno tuje. V tujini hrepenijo po domu, ko so v svoji domovini, pa se jim le-ta zdi tuja in hladna. Do domovine čutijo ambivalentna čustva – ljubezen in obenem sovraštvo. Levstikovi umetniki so uspešnejši v svojem poklicu in družbenem življenju. V tujini si nabirajo izkušnje, ki jih kasneje izkoristijo doma. Do domovine gojijo izrazito pozitivna čustva. Vsi umetniki, Cankarjevi in Levstikovi, ugotovijo, da je samo domovina kraj, kjer je njihov pravi dom, po katerem hrepenijo.
Ključne besede: moderna, roman, Ivan Cankar, Vladimir Levstik, lik umetnika, koncepti tujosti/drugosti, stereotip
Objavljeno v DKUM: 09.06.2020; Ogledov: 1187; Prenosov: 141
.pdf Celotno besedilo (1,37 MB)

9.
Prvih deset let kiparske zbirke Moderne galerije v Ljubljani
Vanja Dimc, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga obravnava nastajanje in oblikovanje kiparske zbirke Moderne galerije v Ljubljani, v obdobju od ustanovitve te nacionalne institucije za moderno in sodobno umetnost leta 1948 do konca petdesetih let 20. stoletja. Osrednji del naloge je posvečen analizi načinov pridobivanja kiparskih del za zbirko. Dela so bila delno prevzeta od Narodne galerije, delno so prišla v zbirko z odkupi neposredno od avtorjev, manjši delež skulptur pa je galerija pridobila z nakupom od Umetniške zadruge Ljubljana in z darovi od umetnikov oziroma Republiškega sekretariata za prosveto in kulturo. V nalogi je najprej predstavljeno, kako sta bili razmejeni kiparski zbirki Narodne in Moderne galerije ter kako in kdaj so potekali prevzemi umetnin, dela katerih avtorjev so bila oddana za nastajajočo zbirko Moderne galerije, predstavljene pa so tudi ugotovitve raziskovanja provenience prenesenih del. V nadaljevanju so obravnavani nakupi umetnin, najprej od Umetniške zadruge Ljubljana, pri kateri je pojasnjen namen ustanovitve zadruge in njeno poslanstvo. S pregledom zakonskih uredb so bile ugotovljene zakonske podlage nakupovanja umetnin, na podlagi pregleda arhivskih virov pa je bilo mogoče ugotoviti, kdo je bil pri galeriji zadolžen za izpeljavo njihovega nakupa. Z analizo odkupljenih kiparskih del je prezentirana zbiralna politika Moderne galerije, pri čemer je posebno izpostavljen primer odkupa večjega števila del od umetnika Franceta Kralja. Sledi analiza podarjenih kiparskih del Sveta za prosveto in kulturo, ki je Moderni galeriji odstopil le nekaj kosov plastike, vendar so iz njih razvidni obrisi državne odkupne politike, pri plastiki podarjeni od umetnikov pa so predstavljena predvidevanja o razlogih za izročitev del galeriji. V zaključku naloge je novonastala zbirka postavljena v primerjalni kontekst s sočasno razstavno politiko Moderne galerije in z razvojem slovenskega kiparstva po drugi svetovni vojni. Magistrsko nalogo sklene katalog kiparskih del, v katerem so zbrani izsledki raziskovanja, predvsem podatki o provenienci del in o prezentiranosti posameznih kipov v stalni zbirki in na razstavah organiziranih v Moderni galeriji.
Ključne besede: moderna umetnost, zbirateljstvo, 20. stoletje, Ljubljana, kiparska zbirka, Moderna galerija, Narodna galerija, Narodni muzej Slovenije, Federalni zbirni center, France Gorše, raziskovanje provenience, petdeseta leta, zbiralna politika, nakupi umetnin, France Kralj, razstavna politika, slovensko kiparstvo, Svet za prosveto in kulturo
Objavljeno v DKUM: 20.09.2019; Ogledov: 1570; Prenosov: 112
.pdf Celotno besedilo (2,45 MB)

10.
Iskanje izvedeno v 0.29 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici