Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V magistrskem delu bomo najprej razvrstili oz. kategorizirali dejavnike, ki vplivajo na učinkovitost programske opreme, potem jih bomo opredelili in utemeljili njihov vpliv na oblikovanje in kakovost programske opreme glede na uporabljeni model kot npr. McCall, Boehm, CMM, FURPS, Dromey, ISO itd. Prav tako bomo primerjali modele življenjskega cikla in opazovali vpliv mehkih faktorjev na kakovost programske opreme. Posebno pozornost bomo posvetili agilni metodologiji. Ugotovitve te študije namreč kažejo, da so mehki faktorji zelo pomembni pri kakovosti programske opreme in jim moramo v prihodnje posvetiti več pozornosti.
Ključne besede: mehki faktorji, trdi faktorji, kakovost, programska oprema, upravljanje, modeli kakovosti
Objavljeno v DKUM: 16.02.2021; Ogledov: 827; Prenosov: 63
Celotno besedilo (1,01 MB)

Opis: V magistrski nalogi smo obravnavali koncept kakovosti storitev in zadovoljstva uporabnikov pri malih ponudnikih športnih storitev. V teoretičnem delu smo opredelili poglede različnih avtorjev na področje trženja storitev glede na njihove lastnosti. Natančneje smo predstavili pomembnost zunanjega in internega marketinga pri trženju storitev ter raziskali področje športnih storitev z vidika njihovega razvoja pri nas in v svetu. Preučili smo teorije kakovosti izdelkov in storitev ter zadovoljstva uporabnikov, prav tako modele različnih avtorjev za opredeljevanje kakovosti storitev. Ugotavljali smo dejavnike, ki vplivajo na nastanek vrzeli, ki pomembno vplivajo na zadovoljstvo uporabnikov storitev. V empiričnem delu smo uporabili vprašalnik kakovosti storitev ter zadovoljstva uporabnikov. Omenjena instrumenta sta bila posebej razvita za merjenje kakovosti storitev v fitnes in drugih tovrstnih centrih oz. pri ponudnikih športnih storitev. Vzorec je zajemal 124 uporabnikov storitev fitnes in tenis centrov v mestih in na podeželju SV Slovenije. Na podlagi dobljenih rezultatov ugotavljamo, da so uporabniki športnih storitev pri ocenjevanju kakovosti najvišje ocenili kakovost izidov, sledila je kakovost interakcije z zaposlenimi, najnižje pa je bila ocenjena kakovost fizičnega okolja. Rezultati dalje kažejo, da je zadovoljstvo uporabnikov najmočneje povezano s kakovostjo interakcije z zaposlenimi, sledi povezanost s kakovostjo fizičnega okolja, najnižja je povezanost zadovoljstva s kakovostjo izidov. Glede na lokacijo športnih centrov ugotavljamo razlike med mestom in podeželjem. Bolje je ocenjena kakovost interakcije z zaposlenimi in kakovost fizičnega okolja v športnih centrih na podeželju. Dobljeni rezultati kažejo, da bi v prihodnje morali lastniki in managerji obravnavanih športnih centrov posvečati posebno pozornost ustreznemu pridobivanju in permanentnemu strokovnemu usposabljanju kontaktnega osebja v svojih centrih in urejenosti fizičnega okolja.
Ključne besede: zadovoljstvo uporabnikov, kakovost storitev, modeli ocenjevanja kakovosti, športne storitve, fitnes centri, tenis centri, kontaktno osebje, fizično okolje
Objavljeno v DKUM: 19.10.2017; Ogledov: 1426; Prenosov: 227
Celotno besedilo (2,00 MB)

Opis: V magistrskem delu smo raziskovali stanje na področju zagotavljanja kakovosti na višjih strokovnih šolah v Sloveniji. Ugotavljali smo, katere pristope k zagotavljanju kakovosti na višjih strokovnih šolah poznajo in katere pristope v ta namen tudi uporabljajo. Raziskovali smo, kako odgovorni za kakovost ocenjujejo raven dosežene kakovosti svoje šole ter katere aktivnosti za izboljšanje kakovosti načrtujejo v prihodnjih petih letih. Cilj raziskave je bil tudi ugotoviti, kateri pristop k zagotavljanju kakovosti je najprimernejši za višje strokovne šole v Sloveniji. Zanimala nas je še razlika med javnimi in zasebnimi višjimi strokovnimi šolami v povprečni samooceni ravni kakovosti. V teoretičnem delu smo podrobneje predstavili pojma kakovost in odličnost ter pristope k zagotavljanju kakovosti, ki so na voljo na trgu. Izpostavili smo pristope, ki so, po izsledkih literature, najprimernejši za višje strokovne šole. V empiričnem delu navajamo rezultate raziskave, ki smo jo izvedli z anketiranjem višjih strokovnih šol v Sloveniji. Rezultati so pokazali, da se večina slovenskih višjih strokovnih šol zaveda pomena zagotavljanja kakovosti, zato ima vpeljan sistem kakovosti, ki je skladen z enim izmed modelov kakovosti. Ugotovili smo, da med javnimi in zasebnimi višjimi strokovnimi šolami ni razlike v samooceni ravni kakovosti, prav tako ni razlik v številu pristopov k zagotavljanju kakovosti, ki jih uporabljajo. Večina slovenskih višjih strokovnih šol uporablja model »Zahteve sistema vodenja kakovosti v višjih strokovnih šolah« in namerava v prihodnjih petih letih nadgraditi obstoječi sistem kakovosti z modelom odličnosti »Model odličnosti višjih strokovnih šol«. Višjim strokovnim šolam smo podali tudi smernice za nadaljnje korake pri izboljšanju kakovosti oziroma poti k odličnosti.
Ključne besede: kakovost. poslovna odličnost, management kakovosti, višje strokovno izobraževanje, sistemi in modeli za zagotavljanje kakovosti
Objavljeno v DKUM: 17.10.2016; Ogledov: 1462; Prenosov: 155
Celotno besedilo (1,98 MB)

Opis: Namen diplomskega dela je analizirati kakovost storitve pri prodaji modnih dodatkov v podjetju Acron d.o.o. Kakovost storitve velja za enega izmed osnovnih meril po katerih se meri uspešnost in po kateri se ocenjujejo organizacije, saj je kakovost še vedno pomembnejša od kvantitete. Stalno izboljševanje kakovosti organizacije in posledično tudi storitev je ključni element rasti organizacije in pridobivanja konkurenčne prednosti. Zavezanost h kakovosti smo opazili tudi v obravnavanem podjetju Acron d.o.o. V teoretičnem delu smo predstavili pojem kakovosti storitve z vidika različnih avtorjev. Prikazali smo lastnosti, značilnosti in koncept storitve, ter da se v grobem kakovost storitve deli na splošne in izvedbene lastnosti storitve. Dotaknili smo se tudi osredotočenosti na kupca in na kratko obrazložili predprodajne pogoje, ki so pomembni. V drugem delu smo predstavili naslednje modele za ocenjevanje in izboljševanje kakovosti storitve: model kakovosti storitve 4Q, model pričakovane ali zaznane vrednosti, model razkorakov, model SERVQUAL in model vzajemnega odnosa med izvajalcem in porabnikom storitve. Na podlagi omenjenih modelov smo s pomočjo člankov in literature predstavili identifikacije izboljšav, ter kako se izogniti čim večjemu številu reklamacij. Diplomsko delo temelji na študiji primera, s pomočjo katerega smo želeli odgovoriti na vprašanje kako in na kakšen način dvigniti stopnjo kakovosti storitve v obravanavanem podjetju. V ta namen smo združili različne metode zbiranja podatkov: neposredno opazovanje preučevanega pojava, analiza interne dokumentacije podjetja in nestrukturirani intervjuji z zaposlenimi. V praktičnem delu smo prikazali analizo obstoječega stanja kakovosti storitve in ključne ugotovitve. V prvem delu smo si pomagali z analizo finančnega poročila za obdobje od 1.1.2012 do 31.12.2013, v drugem delu pa smo prikazali analizo s pomočjo tehnik in orodij managementa kakovosti. S pomočjo analize finančnega poročila smo identificirali potencialne vzroke, s katerimi smo izvedeli razlog, število in vzrok reklamacij in analizo uspešnosti prodaje. Pri analiziranju s pomočjo orodij smo se lotili analize kakovosti storitve s pareto diagramom, timskim ustvarjanjem idej, vzročno-posledičnim diagramom, evidenčnim listom in modelom razkorakov. Pri vsakem smo analizirali izboljšave z vidika kakovosti storitve obravnavanega podjetja. Na osnovi izvedene analize kakovosti storitve smo identificirali vrsto potencialnih izboljšav. Ugotovitve kažejo, da so modeli za ocenjevanje kakovosti storitve in orodja managementa kakovosti lahko zelo uporabni pri obravnavanju praktičnega primera.
Ključne besede: storitev, izboljšanje kakovosti, zadovoljstvo kupca, modeli managementa kakovosti, reklamacija
Objavljeno v DKUM: 21.09.2015; Ogledov: 2077; Prenosov: 276
Celotno besedilo (2,99 MB)

Opis: Metrike programske opreme so uporabljene v modelih za napovedovanje napak programske opreme. Model določi dele izvorne kode, ki vsebujejo napake in jih je potrebno pregledati. S tem usmerja proces zagotavljanja kakovosti programske opreme. Z identifikacijo napak se izboljša kakovost programske opreme, z določanjem njihove lokacije pa se znižajo stroški testiranja. Metode razvoja programske opreme se počasi oddaljujejo od tradicionalnega modela slapu (Waterfall) k bolj agilnim pristopom (Scrum, XP), s tem pa se spreminja tudi način testiranja programske opreme. V agilnih okoljih si ne moremo privoščiti, da bi izvedli testiranje celotnega sistema za vsako različico programske opreme, zato testiramo le dele, ki jih je napovedovalni model določil za nepravilne. Glavni namen je bil razviti učinkovit model za napovedovanje napak programske opreme v agilnih okoljih. Da smo model razvili, smo opravili sistematični pregled literature, analizirali produktne in procesne metrike ter ocenili klasifikacijske tehnike. Dobljeni model smo ovrednotili v industrijskem okolju. Model, ki vsebuje zgolj štiri procesne metrike, se je izkazal za uspešnega v industrijskem okolju, saj je odkril več kot polovico vseh napak (popolnost > 0,5) in ni vseboval enkrat več lažno pozitivnih napovedi (pravilnost > 0,33). Zaradi visoke multikolinearnosti metrik je bil uspešnejši od polnega modela, ki vsebuje 80 metrik. Procesne metrike so bile uspešne pri napovedovanju napak, medtem ko produktne metrike niso bile. Napake v agilnih okoljih so najbolj pogojene s starostjo in velikostjo sprememb programske opreme, pri čemer imajo nedavne in velike spremembe večjo verjetnost, da vsebujejo napake.
Ključne besede: metrike programske opreme, napovedovanje napak, napovedovalni modeli, zagotavljanje kakovosti, testiranje, kakovost programske opreme
Objavljeno v DKUM: 15.11.2013; Ogledov: 2402; Prenosov: 282
Celotno besedilo (2,73 MB)