Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V študiji smo želeli raziskati vpliv zahodne diete (WD) na strukturo tkiv trebušne slinavke, s poudarkom na (ultra)strukturi celic beta, s pomočjo svetlobne mikroskopije in presevne elektronske mikroskopije (TEM). V ta namen smo analizirali in primerjali strukturo in ultrastrukturo celic beta Langerhansovih otočkov pri kontrolnih miših in miših, hranjenih z zahodno dieto. Pri eksperimentalnem delu smo uporabili mišje samce C57BL/6J (Mus musculus domesticus), ki so jih hranili z zahodno dieto in kontrolno prehrano (CoD). Zahodna dieta je vsebovala 40 % kcal iz maščob, 43 % iz ogljikovih hidratov in 17 % iz beljakovin, kar je primerljivo z zahodno prehrano ljudi, ki vsebuje podobne deleže makrohranil. Ugotovili smo, da miši, hranjene z zahodno dieto, razvijejo patološke spremembe v strukturi in ultrastrukturi Langerhansovih otočkov, v primerjavi s kontrolno skupino miši, hranjenih s standardno kontrolno dietno prehrano, kjer strukturnih sprememb nismo opazili. Struktura Langerhansovih otočkov miši (uporaba svetlobne mikroskopije), hranjenih z zahodno dieto, je bila nehomogena in nekompaktna ter je vsebovala več zunajceličnega prostora kot pri miših, hranjenih s kontrolno prehrano. Opazili smo številne nekrotične celice v eksokrinem in endokrinem tkivu. Ugotovili smo, da je ultrastruktura celic beta otočkov miši (uporaba TEM mikroskopije), hranjenih z zahodno dieto, patološko spremenjena. V citoplazmi beta celic smo opazili lipidne kaplje in avtofagne strukture (avtofagosom, avtolizosome). Najpomembneje, miši, hranjene z zahodno dieto, imajo izrazito povečan premer cistern zrnatega endoplazmatskega retikuluma (zER) in večjo površino enega jedra v primerjavi z mišmi, hranjenimi s CoD. Okroglost ene cisterne v enem kompleksu Golgijevega aparata je večja v celicah beta pri miših, hranjenih s kontrolno dieto. S tem smo pokazali, da se ultrastruktura celic miši, hranjenih z zahodno dieto, spremeni in nakazuje patološke spremembe.
Ključne besede: sladkorna bolezen, zahodna dieta, struktura celic beta, modeli sladkorne bolezni, trebušna slinavka, celice beta, prehrana HFD, Langerhansov otoček
Objavljeno v DKUM: 02.03.2020; Ogledov: 1620; Prenosov: 317
Celotno besedilo (4,80 MB)

Opis: V podjetju ELES, d.o.o. se je zaradi vse večje količine in kompleksnosti podatkov ter prepoznanem potencialu odkrivanja informacij, ki jih področje poslovne inteligence ponuja, vodstvo odločilo za izgradnjo diagnostično analitskega centra. Center bo v podjetju predstavljal središče tehnično poslovne inteligence. Podjetje ELES, d.o.o., se je s poslovno inteligenco že srečevalo, vendar celovite rešitve še ne uporabljajo. V magistrskem delu smo preučili in opisali področje poslovne inteligence ter različno programsko opremo oziroma orodja, ki se na tem področju uporabljajo. Z namenom izbire najprimernejšega orodja smo na podlagi zahtev, potreb in predlogov podjetja ter raziskav trga izvedli večparametrsko analizo izbranih orodij. Poleg analize smo vsako orodje tudi praktično preizkusili. Na podlagi rezultatov smo izbrali najprimernejše orodje za uporabo pri izgradnji nadzornih plošč. Namestitev in uporabo izbranega orodja smo v magistrskem delu tudi podrobneje opisali. Poleg tega je podrobno opisana tudi izgradnja in delovanje nadzornih plošč, ustvarjenih za potrebe diagnostično analitskega centra. Nadzorne plošče so osredotočene na visokonapetostne naprave. Omogočajo spremljanje številnih parametrov stanja in vzdrževanja visokonapetostnih naprav, z namenom zagotavljanja ažurnih ter kakovostnih informacij za sprejemanje poslovnih odločitev.
Ključne besede: poslovna inteligenca, večparametrska analiza, odločitveni modeli, DEXi, nadzorne plošče, Microsoft Power BI, elektroenergetski sistemi
Objavljeno v DKUM: 15.01.2020; Ogledov: 1548; Prenosov: 158
Celotno besedilo (5,70 MB)

Opis: Bakterija Clostridium difficile (Clostridioides difficile) povzroča črevesne okužbe, ki se najpogosteje kažejo kot lažja driska ali kolitis, redkeje pa kot pseudomembranozni kolitis. Okužba s C. difficile se najpogosteje razvije pri starejših hospitaliziranih bolnikih zaradi zdravljenja z antibiotiki širokega spektra, saj je predpogoj za uspešno kolonizacijo s C. difficile porušena črevesna mikrobiota. V zadnjem času je opazen porast okužb tudi pri mlajših generacijah, ki niso bile v stiku z bolnišničnim okoljem in niso prejemale antibiotične terapije. Mehanizmi kolonizacijske rezistence (tj. odpornosti), s katerimi funkcionalna črevesna mikrobiota preprečuje kolonizacijo in posledično okužbo s C. difficile, so relativno dobro raziskani. Ni pa znano, ali in kako C. difficile vpliva na črevesno mikrobioto med okužbo. V okviru doktorske naloge smo želeli ugotoviti, ali obstaja vpliv bakterije C. difficile na fekalno mikrobioto, ki je dober približek črevesni mikrobioti. Različne tipe fekalne mikrobiote (nezrelo, zdravo in porušeno) smo gojili in vitro ob prisotnosti vegetativnih celic C. difficile in/ali izrabljenega gojišča C. difficile. Testirali smo različne netoksigene in toksigene seve C. difficile različnih PCR-ribotipov, in sicer 010, 014/020, 027, 078 in 176, ki so v Evropi najbolj razširjeni. Za primerjavo smo fekalno mikrobioto gojili v izrabljenih gojiščih drugih bakterijskih vrst (Escherichia coli, Salmonella enterica serovar Enteritidis in Staphylococcus epidermidis). Spremembam v sestavi in pestrosti fekalne mikrobiote v različnih razmerah smo sledili s sekvenciranjem 16S-metagenoma na platformi MiSeq Illumina. V kokulturah fekalne mikrobiote s C. difficile smo spremljali rast in frekvenco sporulacije (tj. tvorbo spor) C. difficile. V določenem številu vzorcev smo z NMR-spektroskopijo pregledali tudi profile zunajceličnih metabolitov. Z raziskavo smo dokazali neposredni in specifični učinek bakterije C. difficile na pestrost in sestavo fekalne mikrobiote, ki je najverjetneje posledica spremenjene dostopnosti hranil. Fekalna mikrobiota, gojena v izrabljenih gojiščih E. coli, S. enterica serovar Enteritidis in S. epidermidis, je bila statistično značilno drugačna od fekalne mikrobiote, gojene v izrabljenem gojišču C. difficile. Naše ugotovitve so pokazale, da je učinek odvisen od tipa fekalne mikrobiote in ribotipa C. difficile. Nezrela in porušena mikrobiota sta bili in vitro bolj dovzetni za spremembe v pestrosti in sestavi zaradi C. difficile in sta omogočili boljše pogoje za sporulacijo C. difficile. Različni ribotipi C. difficile so podobno učinkovali na mikrobno pestrost, deloma pa se je razlikoval njihov vpliv na mikrobno sestavo, in sicer na nižjih taksonomskih nivojih. Spremembe, ki smo jih opazili, so podobne, kot so bile opisane pri pacientih, okuženih s C. difficile, in vključujejo manjšo mikrobno pestrost, povečan delež oportunističnih patogenov (enterokokov in enterobakterij) in zmanjšan delež bakterijskih skupin, povezanih s kolonizacijsko rezistenco (Lachnospiraceae in Ruminococcaceae). Z analizo metaboloma smo identificirali metabolite, ki bi lahko bili pomembni dejavnik pri okužbi s C. difficile. Predvsem povišane koncentracije tiramina, etanola in fenolnih kislin bi lahko pomembno doprinesle k disbiozi, ki je značilna za okužbo s C. difficile. Naši rezultati so pokazali, da lahko C. difficile aktivno vzdržuje črevesno mikrobioto v stanju neravnovesja. Spremembe v črevesni mikrobioti torej lahko razumemo ne le kot vzrok za okužbo s C. difficile, ampak tudi kot posledico prisotnosti C. difficile v črevesnem okolju.
Ključne besede: črevesna mikrobiota, Clostridium difficile, 16S-metagenom, sekvenciranje naslednje generacije, in vitro modeli
Objavljeno v DKUM: 14.01.2020; Ogledov: 1870; Prenosov: 216
Celotno besedilo (3,96 MB)

Opis: Diplomsko delo je razdeljeno na več poglavij. Vsako od poglavij je opisano in razdeljeno na glavne teme. V uvodu je opisano področje, o katerem se bo pisalo v diplomskem delu. Tematika je osredotočena na razvoj avtonomnih vozil in njihovo umetno inteligenco. Pomembno poglavje so ekonomski modeli lastništev. Pri lastništvih so raziskane možnosti, katere ima vsak posameznik glede na njegove potrebe po prevozu. Opredeljene so rešitve, ki odločajo pri raziskavah, kako lahko določeni dejavniki pripomorejo k izbiri lastništva. Opredeljene in pojasnjene so razlike med osebnim lastništvom avtomobila in souporabo avtomobila. Pri souporabi avtomobila so prikazane možnosti različnih vrste deljenja vozila z ostalimi udeleženci. V poglavju, ki vključuje avtonomnost avtomobilov, so razloženi asistenčni sistemi, ki vplivajo na delovanje avtonomnih avtomobilov. Predstavljeni so najpomembnejši asistenčni sistemi, ki so vgrajeni v vsa nova vozila na trgu. Razložena je avtomatizacija, ki vključuje vsako stopnjo avtomatizacije glede na razvoj in napredek tehnologije. Pri stopnjah avtomatizacije so opisane metode, kako v raziskovalnih centrih določajo, v katero kategorijo po lestvici spada vozilo. Prikazani in predstavljeni so vsi vidiki, ki si jih zastavljajo družba in investitorji o avtonomni vožnji. Razdeljeni so na več poglavij. Pravni vidik zajema omejitve in direktive, ki so vezane na razvoj vozil. Pri varnostnem vidiku je govora o odločitvah avtonomnih vozil v primeru nesreč. Opisana je situacija nesreče, da je manjša škoda. Pri družbenem vidiku je prikazan pogled družbe na avtonomna vozila. Opisane so skeptičnosti in odzivi prvih primerkov vozil. Pri ekonomskem vidiku je govora o izrabi avtonomnih vozil za nove panoge, uporabi podatkov za marketinške namene in tudi avtomatizaciji tovornega prometa. V poglavju o primerjavi vozil je na začetku opis tehnologije posameznih proizvajalcev, na katerih kriterijih bo temeljila. Opisana je tehnologija proizvajalcev BMW, Mercedes Benz, Tesla Motors in GM. V drugem delu poglavja so opisane prikazane možnosti trenutnih avtomobilov, ki obsegajo vsaj delno avtomatizacijo vozil.
Ključne besede: Primerjava, Avtomobil, Avtonomna vožnja, analiza, Ekonomski modeli, Avtonomnost
Objavljeno v DKUM: 10.12.2019; Ogledov: 1432; Prenosov: 231
Celotno besedilo (775,11 KB)

Opis: Namen doktorske disertacije z naslovom Analiza učinkov ukrepa Politike razvoja podeželja za pomoč mladim prevzemnikom kmetijskih gospodarstev je ugotavljanje rezultatov oziroma učinkov, ki jih je ukrep 112 (Pomoč mladim prevzemnikom kmetij) imel na izbrane agrarnoekonomske dejavnike kmetijskih gospodarstev na območju Slovenije. S tem namenom smo v prvem koraku razvili večje število modelov s pomočjo multiple regresije, ki smo jih v naslednjem koraku nadgradili z vključevanjem več skupin umetnih spremenljivk, ki opisujejo lastnosti kmetijskih gospodarstev in mladih prevzemnikov. Cilj doktorske disertacije je bil na podlagi razpoložljivih podatkov ugotoviti, v kolikšnem obsegu je sodelovanju v ukrepu 112 izboljšalo agrarnoekonomske dejavnike kmetijskih gospodarstev, in na podlagi tega podati smernice pri načrtovanju Skupne kmetijske politike (SKP) po letu 2020 za področje mladih prevzemnikov kmetijskih gospodarstev na območju Slovenije. Raziskava, ki je bila izvedena v okviru doktorske disertacije, je bila zasnovana na vzročno-posledičnih odnosih med dvema skupinama spremenljivk: odvisnimi in neodvisnimi. Za dodatno ugotavljanje uspešnosti izvedbe ukrepa 112 smo uporabili analizo skupin oziroma na podlagi rezultatov, ki jih ukrep imel na spremembo izbranih agrarnoekonomskih dejavnikov, poskušali vse kmetije razvrstiti v tri skupine glede na uspešnost izvedbe omenjenega ukrepa. Za razvrščanje v skupine smo uporabili nove spremenljivke, ki smo jih ustvarili z metodo glavnih komponent. Rezultati, ki smo jih predstavili v okviru doktorske disertacije, imajo tudi v širšem kontekstu pozitivne neposredne in posredne učinke na izzive, opredeljene v literaturi. Z njimi se bo Skupna kmetijska politika srečala po letu 2020, predvsem pa bodo prispevali k rasti delovnih mest, ki so podprta z inovacijami in prehodom na nove modele proizvodnje.
Ključne besede: razvoj podeželja, kmetijska politika, mladi prevzemniki, regresijski modeli, analiza skupin
Objavljeno v DKUM: 19.11.2019; Ogledov: 2473; Prenosov: 224
Celotno besedilo (1,37 MB)