71. Analiza fenotipskih, molekularnih in genetskih lastnosti nove celične linije trojno negativnega raka dojkKristijan Skok, 2022, doktorska disertacija Opis: Rak dojk je najpogostejši rak na svetu. Eden izmed njegovih podtipov je trojno negativni rak dojk (TNRD), za katerega je značilen agresiven potek, slabša prognoza in heterogenost. V svoji doktorski nalogi predstavim novo izolirano celično linijo TNRD, poimenovano MFUM-BrTNBC1. Linija je bila celovito karakterizirana (morfološko, fenotipsko, genotipsko). Za kontrole so služile komercialne celične linije z različnimi receptorskimi profili (MCF-7, MDA-MB-231, MDA-MB-453). Primerjalne morfološke analize so bile opravljene s pomočjo mikroskopije ter biomedicinske slikovne analize. S pomočjo imunocito/histokemičnih barvanj je bila preverjena izraženost hormonskih receptorjev (estrogen, progesteron), HER2, p53 in Ki-67 statusa. Ekspresija receptorjev je bila dodatno preverjena na transkripcijski ravni s qRT-PCR metodo. Dodatno je bilo opravljeno RNA sekvenciranje za molekularno analizo. Avtentičnost celičnih linij je bila preverjena s pomočjo STR profiliranja. MFUM-BrTNBC-1 celična linija je ohranila trojno negativni receptorski status in genetsko stabilnost do vsaj 6. pasaže. Rezultati STR analize in navzkrižna preverba z mednarodnimi bazami so dokazali avtentičnost celične linije. MFUM-BrTNBC1 se je po morfologiji celic razlikovala tudi od TNRD celične linije MDA-MB-231. Razlike od komercialne linije, predstavljajo tudi glavne prednostne lasnosti MFUM-BrTNBC-1. Te so izolacija iz primarnega tumorskega tkiva, popoln izvorni zapis, mednarodno poimenovanje, celoten in edinstven STR profil ter genetska stabilnost do vsaj 6. pasaže.
Ključne besede: trojno negativni rak dojk, MFUM-BrTNBC-1, rak dojk, in-vitro modeli, celične linije
Objavljeno v DKUM: 29.11.2022; Ogledov: 823; Prenosov: 81
 Celotno besedilo (6,85 MB) |
72. |
73. Vpliv zgodovine sprememb vrednosti programskih metrik na napovedovanje trendov vzdrževalnosti odprtokodnih javanskih programskih knjižnicMitja Gradišnik, 2022, doktorska disertacija Opis: Učinkovitost procesa vzdrževanja programskih produktov, ki lahko neposredno vpliva na številne vidike uspešnosti projektov razvoja programskih produktov, vrednotimo skozi različne aspekte, kot so količina vloženega časa, človeški viri ali količina porabljenih finančnih sredstev. Kot ekonomsko učinkoviti veljajo programski produkti, ki jih je mogoče v fazi vzdrževanja hitro in z minimalnim vložkom človeških virov prilagoditi novim potrebam uporabnikov. Sledenje je mogoče enostavno doseči, če so programski produkti grajeni kakovostno.
Merjene programskih metrik in vrednotenje notranje strukture daje vpogled dosežene stopnje kakovosti programskega produkta v njegovi opazovani različici. Vrednotenju kakovosti je sicer mogoče dodatno pripeti dimenzijo časa, in sicer tako, da opazujemo njeno spreminjanje tekom evolucije produkta iz različice v različico. Na podlagi vzorcev spreminjanja notranjih atributov izluščenih iz obstoječih programskih produktov je mogoče izgraditi napovedne modele, s katerimi napovemo trende njihovega gibanja v prihodnje. Slednje daje podlago izogibanju pastem, ki jih prinaša slabo vzdrževalna programska oprema. V okviru doktorske disertacije preučujemo programske knjižnice, ki v zadnjem času predstavljajo močan pospeševalnik ponovne uporabe pri razvoju programske opreme. Vodilo predstavljene raziskave tako predstavlja zmožnost uspešnega napovedovanja gibanja vzdrževalnosti programskih knjižnic na podlagi sprememb produktnih programskih metrik predhodnih različic v njihovi sledeči različici.
Čedalje boljša sprejetost programskih knjižnic pri razvoju programskih produktov v zadnjem obdobju predstavljata motivacijo, da se v okviru raziskave v ospredje postavi ravno programske knjižnice. Pridobljen vzorec 40 prostodostopnih odprtokodnih javanskih programskih knjižnic nudi osnovo statistični analizi spreminjanja vzdrževalnosti tekom evolucije različic programskih knjižnic. Opravljene analize spreminjanje vzdrževalnosti tekom različic osvetlijo tako na nivoju programskih knjižic kot na nivoju razredov, ki te knjižnice gradijo. Predvsem preučevanje vpliva sprememb vrednosti programskih metrik izmerjenih nad razredi programskih knjižnic predstavlja temelj preučevanja zmožnosti uspešnega napovedovanje trendov gibanja vzdrževalnosti.
Ovrednotenje informacijskega doprinosa, ki ga zgodovina sprememb vrednosti programskih metrik doprinese h kakovosti napovednih modelov vzdrževalnosti, predstavlja pomemben element zastavljene raziskave. Doprinos zgodovine sprememb vrednosti programskih metrik napovednim modelov vzdrževalnosti ovrednotimo s pomočjo eksperimenta, v katerem izgradimo in iz vidika kakovosti ocenimo serijo napovednih modelov vzdrževalnosti. Za izgradnjo modelov uporabimo osemnajst različnih razponov zgodovinskih meritev programskih metrik predhodnih različic programskih knjižnic. Pri izbiri pristopov izgradnje napovednih modelov se upiramo na ugotovitve izvedenega sistematičnega pregleda literature.
Ključne besede: kakovost programske opreme, vzdrževalnost programskih produktov, programske knjižnice, evolucija programskih produktov, programske metrike, napovedni modeli vzdrževalnosti
Objavljeno v DKUM: 18.10.2022; Ogledov: 568; Prenosov: 121
Celotno besedilo (4,16 MB) |
74. Vodenje zaposlenih na daljavoLuka Simonič, 2022, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo temelji o vodenju zaposlenih na daljavo in o delu v Covid času v podjetju X. To temo smo izbrali na podlagi vse večjega trenda, da se tudi v Sloveniji uveljavi delo od doma kot redna praksa. Pomembno je, da se že kot posameznik in družba začnemo zavedati, da se bo delo in oblika dela v naslednjih 10 letih korenito spremenila in brez dela na daljavo podjetja ne bodo morala nuditi konkurenčnega delovnega mesta, ki ga ponujajo sosednje države.
Delo na daljavo pa predstavlja vse večje izzive, tako za posameznika in celotno družbo kakor tudi podjetja. Mnoga, predvsem večja, podjetja, so se morala na vodenja na daljavo prilagoditi v karantenskem času med pandemijo Covid-19 zato je tranzicija iz klasičnega dela v pisarnah in dela iz domačega doma postalo še bolj problematična. Vodje in zaposleni so se naenkrat znašli v situaciji v kateri so ostali prepuščeni svojemu znanju.
V sklopu dela na daljavo je COVID-19 povzročila ponovno osredotočenost na interno komunikacijo, saj so morale številne organizacije uvesti nove delovne prakse, odpustiti zaposlene in obravnavati nenadna odpuščanja. To je ustvarilo edinstvene izzive za organizacije, ko se prilagajajo novim operativnim, poslovnim in javno političnim okoljem. Posledično so dosledne, točne in zanesljive informacije ključnega pomena za zagotavljanje, da se lahko zaposleni učinkovito odzovejo na krizo in hkrati ohranijo produktivnost.
V drugem, aplikativnem, delu smo preučili dela na daljavo v podjetju X. Svoja raziskovalna vprašanja smo razdelili v več delov, in sicer po posameznih aktivnosti, ki jih podjetje oziroma vodja uporabljata, ki vodijo zaposlene na daljavo. Naprej smo preučili, kakšna je struktura oddelka v podjetju X. Nato pa smo se navezali na vodenje, kakšen pristop izbira direktor X, kako odreagirajo zaposleni, če prosijo za pomoč, kako nadzira svoje zaposlene. Na koncu pa smo še na vezali na komunikacijo in motiviranje zaposlenih v podjetju X. Podjetje X se zaveda, da je delo na daljavo pomembno in, da je to trend, ki se bo nadaljeval tudi po Covid-19 krizi zato je direktor podjetja X dober vzgled vodje, ki z inovativnimi in modernimi pristopi delo od doma delo privlačno in produktivno za vse zaposlene.
Ključne besede: management človeških virov, vodenje zaposlenih, modeli vodenja, Covid-19, delo na daljavo, prilagoditev delovnega mesta, motivacija zaposlenih na daljavo, koordinacija zaposlenih na daljavo
Objavljeno v DKUM: 17.10.2022; Ogledov: 618; Prenosov: 163
Celotno besedilo (860,83 KB) |
75. |
76. Modeli pogajanj v kriznih situacijah ter analiza primera : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeNea Brulc, 2022, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga predstavlja pomembnost in potek razreševanja raznih kriznih situacij ter interakcijo med pogajalcem in povzročiteljem. Opisanih je šest izbranih modelov, razvitih po osemdesetih letih, ki jih pogajalci uporabljajo pri pogajanju s povzročiteljem. Modeli se glede na pristop k pogajanju in glede na elemente pogajanja med seboj razlikujejo, imajo pa skupni cilj – mirno in hitro razrešitev nastale krizne situacije. Pri vsakem modelu so predstavljene njegove faze oz. okvirji, ki so nekakšne smernice za pogajalce o poteku pogajanja ter o tem, čemu naj pogajalci podajo največ pozornosti.
Za dosego skupnega cilja je pomembna vzpostavitev dobre komunikacije in vzpostavitev dobrega odnosa. Zaradi te pomembnosti sta elementa predstavljena že na začetku, saj brez njiju pogajanje ni mogoče. Opisan je tudi incident, ki se je zgodil v Alabami leta 2013. To je razmeroma znan incident ugrabitve in zabarikadiranja v Ameriki, ki je potekal kar sedem dni. Pogajanje sicer v tem primeru ni bilo uspešno, pa vendar je prisotno kar nekaj informacij o samem dialogu, o vedenju in poteku celotnega pogajanja.
Na vse omenjeno se navezujejo zastavljene štiri hipoteze. Želeli smo ugotoviti prisotnost pomena komunikacije, vzpostavitev dobrega odnosa, v čem so si modeli med seboj podobni in v čem različni ter katere elemente šestih modelov je bilo možno razbrati iz same analize incidenta. Sam namen diplomske naloge je bil ugotoviti resničnost teh hipotez ter glede na napisano predstaviti naše ugotovitve. V zaključku se nahajajo pomanjkljivosti, s katerimi smo se srečali med pisanjem, ter ideje o tem, kaj bi se na tem področju lahko izboljšalo ali dopolnilo.
Ključne besede: obvladovanje konfliktov, pogajanja o talcih, policija, krizne situacije, modeli pogajanj, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 07.09.2022; Ogledov: 617; Prenosov: 62
Celotno besedilo (855,12 KB) |
77. Bolnišnični model zaposlovanja v zdravstveni negi in izidi pacientovSaša Verdnik, 2022, magistrsko delo Opis: Uvod: Izvajalci zdravstvene nege predstavljajo največjo delovno silo pri obravnavi pacientov. Zadostno število usposobljenih izvajalcev zdravstvene nege je za kakovostno in varno zdravstveno nego pacientov izrednega pomena. Namen magistrskega dela je preučiti učinek zaposlovanja in usposabljanja v zdravstveni negi na izide, povezane s pacienti v bolnišničnem okolju.
Metode: V magistrskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela. Izvedli smo sistematični pregled strokovne literature na temo raziskane tematike. Iskanje literature je potekalo v mednarodnih podatkovnih bazah PubMed, MEDLINE in Cochrane Library. Identificirane raziskave smo analizirali in predstavili v evalvacijski tabeli. Izvedli smo sintezo identificiranih raziskav, jih kritično ocenili in razvrstili po hierarhiji dokazov.
Rezultati: V končno analizo smo vključili osem raziskav, ki smo jih po hierarhiji razvrstili v sistematične preglede, posamezne randomizirane klinične raziskave ter sistematični pregled opazovalnih raziskav. Bolnišnični model zaposlovanja pripomore h kakovostnejši in varnejši zdravstveni negi in oskrbi. Prav tako se ob zadostnem številu zaposlenih lahko več časa nameni komunikaciji s pacienti. Usposobljenost izvajalcev zdravstvene nege lahko zmanjša negativne izide, ki jih je možno preprečiti z ustreznim znanjem z določenega področja (poškodbe tkiva zaradi tlaka, zamenjava zdravil ipd.).
Razprava in zaključek: Dodajanje zaposlenih v zdravstveni negi pripomore k boljšim izidom pri pacientih. Za zagotavljanje optimalne obravnave v času hospitalizacije je izredno pomembna usposobljenost izvajalcev zdravstvene nege na različnih področjih dela, zaradi česar je treba spodbujati vseživljenjsko izobraževanje in usposabljanje.
Ključne besede: izvajalci zdravstvene nege, modeli zaposlovanja, usposabljanje v zdravstveni negi, izidi pri pacientih
Objavljeno v DKUM: 22.08.2022; Ogledov: 833; Prenosov: 201
Celotno besedilo (923,00 KB) |
78. |
79. Analiza prometa na slovenskih cestahIgor Mendek, 2022, magistrsko delo Opis: V prvem delu magistrske naloge podamo teoretično podlago za obravnavo prometa. Opravimo pregled strokovne literature, definiramo fizikalne količine za opis faznih stanj prometa in predstavimo matematične modele prometa, ki so odločilno vplivali na zgodovinski razvoj matematičnega modeliranja prometa. Ločimo med makroskopskimi, mezoskopskimi in mikroskopskimi modeli, pri čemer izpostavimo tiste, ki jih nadalje uporabimo za analizo izmerjenih podatkov na slovenskih cestah. Podatke za posamezne odseke slovenskih avtocest in hitrih cest pridobimo od Direkcije Republike Slovenije za infrastrukturo. Posamezne odseke klasificiramo na podlagi analize izmerjenih podatkov pretoka, zasedenosti, gostote in hitrosti prometa. Z analizo meritev ugotovimo, na katerih odsekih in v katerih časovnih obdobjih prihaja do zastojev. Namen tega je poiskati modelne rešitve za odpravo teh zastojev. Za odpravo zastojev na odseku 461 avtoceste A1 od uvoza Domžale do razcepa Zadobrava izdelamo različne modelne rešitve. Simuliramo dodatni prometni pas, začasno uvedbo prometnega pasu za vozila z več potniki na odstavnem pasu in prepoved prometa za tovorna vozila in avtobuse ob delavnikih med 6. in 9. uro. Rezultati simulacij kažejo, da so različne rešitve različno učinkovite, pri čemer pa se pretok prometa v vseh ponujenih rešitvah poveča. Na podlagi rezultatov simulacij zaključimo, da je kot kratkoročna rešitev ustrezna prepoved prometa za tovorna vozila, dolgoročno pa bi se na tem odseku učinkovito zmanjšali zastoji z izgradnjo dodatnega prometnega pasu. Izdelane modelne rešitve so tudi dobra osnova za odpravo zastojev na drugih odsekih.
Ključne besede: fizika kompleksnih sistemov, nelinearni dinamični sistemi, modeli prometnega toka, analiza prometa, simulacija odprave zastojev
Objavljeno v DKUM: 27.07.2022; Ogledov: 942; Prenosov: 115
Celotno besedilo (7,35 MB) |
80. Kompetenčni model vodje informatorja : magistrsko deloAndrej Rovan, 2022, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga opisuje kompetence in možnost postavitve kompetenčnega modela. Kompetenčni model se lahko uporablja za npr. pripravo na razpis za nova delovna mesta, pri razvoju zaposlenih in pri izvedbi rednih letnih razgovorih, izobraževanja in usposabljanja, nagrajevanje in načrtovanje potrebnih sredstev. Kompetenčno model nudi organizaciji celovit pregled nad vsemi zahtevami delovnega mesta. Dober model kompetenc lahko nadgradi obstoječo sistemizacijo in z njegovo pomočjo lahko organizacija dobi odlično orodje za pomoč pri kariernem razvoju zaposlenih.
V magistrski nalogi smo želeli analizirati in ugotoviti, ali imajo v Slovenski policiji sestavljen model kompetenc za kriminaliste znotraj oddelka za delo z informatorji zaposlenih v Centru za kriminalistično obveščevalno dejavnost, Oddelku za delo z informatorji in kakšne naj bi bile predvidene kompetence za ostale policiste-kriminaliste, ki vodijo informatorje. Glavni namen magistrske naloge je pregled obstoječega stanja na področju kompetenc vodij informatorjev, glavni cilj pa je vzpostavitev kompetenčnega modela, s vzpostavljenim ustreznim informacijskim sistemom podpore. Želeli smo podati možnosti za nadaljnji razvoj kompetenčnega modela za specifično delovno področje. V ta namen smo najprej opravili podroben pregled strokovne literature, na podlagi sistemizacije delovnih mest in na podlagi opisa zahtev. Skladno z pregledom vseh dobljenih podatkov s strani intervjuja in fokusne skupine, smo pripravili ustrezen kompetenčni model z navedbo vseh potrebnih kompetenc za zasedbo in za opravljanje del delovnega mesta policist vodja informatorja.
Raziskavo smo izvedli s pomočjo nestrukturiranega intervjuja in s pomočjo fokusne skupine. Ugotovili smo ključne kompetence, strokovna znanja, spretnosti in sposobnost, izkušnje in prepričanja, osebnostne lastnosti, odgovornost in zanos, samopodobo in ostale elemente, katere policist vodja informatorja potrebuje za uspešno učinkovito in strokovno opravljanje nalog. Na podlagi vsega navedenega predvidevamo, da magistrska naloga nudi popolnoma nov pogled na delovno mesto vodje informatorja, ob enem pa lahko predvidevamo, da magistrska naloga predstavlja nadaljnji temelj in pomoč pri opravljanju poklica vodje informatorja. Na Center za raziskovanje in socialne veščine Policijske akademije Generalne policijske uprave smo poslali prošnjo za raziskovanje v policiji, saj smo želeli pridobiti podatke ali obstaja kompetenčni model v Slovenski policiji za delovno mesto vodje informatorja. Kompetenčni model je v pripravi, vendar še ni objavljen in zato navkljub prošnji nismo mogli dostopati do njega. Želeli smo dobiti vpogled v novo sistematizacijo delovnega mesta kriminalista specialista v oddelku za delo z informatorji, ter z novo pridobljenimi podatki želeli nadgraditi dobljene podatke s strani sodelujočih v fokusni skupini in s pomočjo nestrukturiranega intervjuja, vendar žal niso bili pripravljeni na skupno sodelovanje, za kar se jim vseeno zahvaljujemo. Potrebno je poudariti, da je omenjeno delovno mesto strokovno-specialistično in je kot tako podvrženo morebitnim neželenim vplivom iz zunanjega okolja, kar pomeni, da je potrebno pri razkrivanju določenih posebnosti ohraniti zdravo in razumsko mero konspirativnosti predvsem pa paziti, da s poseganjem v omenjeno problematiko ne povzročimo dodatnih zapletov in ne razkrivamo taktike in metodike samega dela, ki bi vplivalo na nadaljnje izvajanje omenjenega dela s posamezniki, ki sodelujejo s policijo. Zaradi zgoraj omenjenega je lahko predstavljeno magistrsko delo nekoliko »vsebinsko prazno« pa vendar še vedno predstavi strokoven vpogled v omenjeno področje.
Ključne besede: kompetence, kompetenčni modeli, policijsko delo, vodja informatorja, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 25.07.2022; Ogledov: 867; Prenosov: 132
Celotno besedilo (1,07 MB) |
