Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Diplomska naloga predstavlja pomembnost in potek razreševanja raznih kriznih situacij ter interakcijo med pogajalcem in povzročiteljem. Opisanih je šest izbranih modelov, razvitih po osemdesetih letih, ki jih pogajalci uporabljajo pri pogajanju s povzročiteljem. Modeli se glede na pristop k pogajanju in glede na elemente pogajanja med seboj razlikujejo, imajo pa skupni cilj – mirno in hitro razrešitev nastale krizne situacije. Pri vsakem modelu so predstavljene njegove faze oz. okvirji, ki so nekakšne smernice za pogajalce o poteku pogajanja ter o tem, čemu naj pogajalci podajo največ pozornosti. Za dosego skupnega cilja je pomembna vzpostavitev dobre komunikacije in vzpostavitev dobrega odnosa. Zaradi te pomembnosti sta elementa predstavljena že na začetku, saj brez njiju pogajanje ni mogoče. Opisan je tudi incident, ki se je zgodil v Alabami leta 2013. To je razmeroma znan incident ugrabitve in zabarikadiranja v Ameriki, ki je potekal kar sedem dni. Pogajanje sicer v tem primeru ni bilo uspešno, pa vendar je prisotno kar nekaj informacij o samem dialogu, o vedenju in poteku celotnega pogajanja. Na vse omenjeno se navezujejo zastavljene štiri hipoteze. Želeli smo ugotoviti prisotnost pomena komunikacije, vzpostavitev dobrega odnosa, v čem so si modeli med seboj podobni in v čem različni ter katere elemente šestih modelov je bilo možno razbrati iz same analize incidenta. Sam namen diplomske naloge je bil ugotoviti resničnost teh hipotez ter glede na napisano predstaviti naše ugotovitve. V zaključku se nahajajo pomanjkljivosti, s katerimi smo se srečali med pisanjem, ter ideje o tem, kaj bi se na tem področju lahko izboljšalo ali dopolnilo.
Ključne besede: obvladovanje konfliktov, pogajanja o talcih, policija, krizne situacije, modeli pogajanj, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 07.09.2022; Ogledov: 617; Prenosov: 52
Celotno besedilo (855,12 KB)

Opis: Diplomska naloga opisuje različne modele življenjskega cikla razvoja programske opreme. Naloga je razdeljena na teoretični in praktični del. V teoretičnem delu so opisane splošne lastnosti posameznih modelov. Predstavljene so njihove glavne značilnosti, prednosti in slabosti. Za posamezen model je opisano, pod kakšnimi pogoji je njegova uporaba najprimernejša. V sklopu praktičnega dela je bila pripravljena anketa, ki se navezuje na uporabo modelov v programski industriji. Narejeni sta bili predstavitev in diskusija pridobljenih odgovorov.
Ključne besede: življenjski cikel razvoja programske opreme, modeli življenjskega cikla razvoja programske opreme, razvoj programske opreme, industrija programske opreme
Objavljeno v DKUM: 05.08.2022; Ogledov: 1004; Prenosov: 143
Celotno besedilo (1,39 MB)

Opis: Magistrska naloga opisuje kompetence in možnost postavitve kompetenčnega modela. Kompetenčni model se lahko uporablja za npr. pripravo na razpis za nova delovna mesta, pri razvoju zaposlenih in pri izvedbi rednih letnih razgovorih, izobraževanja in usposabljanja, nagrajevanje in načrtovanje potrebnih sredstev. Kompetenčno model nudi organizaciji celovit pregled nad vsemi zahtevami delovnega mesta. Dober model kompetenc lahko nadgradi obstoječo sistemizacijo in z njegovo pomočjo lahko organizacija dobi odlično orodje za pomoč pri kariernem razvoju zaposlenih. V magistrski nalogi smo želeli analizirati in ugotoviti, ali imajo v Slovenski policiji sestavljen model kompetenc za kriminaliste znotraj oddelka za delo z informatorji zaposlenih v Centru za kriminalistično obveščevalno dejavnost, Oddelku za delo z informatorji in kakšne naj bi bile predvidene kompetence za ostale policiste-kriminaliste, ki vodijo informatorje. Glavni namen magistrske naloge je pregled obstoječega stanja na področju kompetenc vodij informatorjev, glavni cilj pa je vzpostavitev kompetenčnega modela, s vzpostavljenim ustreznim informacijskim sistemom podpore. Želeli smo podati možnosti za nadaljnji razvoj kompetenčnega modela za specifično delovno področje. V ta namen smo najprej opravili podroben pregled strokovne literature, na podlagi sistemizacije delovnih mest in na podlagi opisa zahtev. Skladno z pregledom vseh dobljenih podatkov s strani intervjuja in fokusne skupine, smo pripravili ustrezen kompetenčni model z navedbo vseh potrebnih kompetenc za zasedbo in za opravljanje del delovnega mesta policist vodja informatorja. Raziskavo smo izvedli s pomočjo nestrukturiranega intervjuja in s pomočjo fokusne skupine. Ugotovili smo ključne kompetence, strokovna znanja, spretnosti in sposobnost, izkušnje in prepričanja, osebnostne lastnosti, odgovornost in zanos, samopodobo in ostale elemente, katere policist vodja informatorja potrebuje za uspešno učinkovito in strokovno opravljanje nalog. Na podlagi vsega navedenega predvidevamo, da magistrska naloga nudi popolnoma nov pogled na delovno mesto vodje informatorja, ob enem pa lahko predvidevamo, da magistrska naloga predstavlja nadaljnji temelj in pomoč pri opravljanju poklica vodje informatorja. Na Center za raziskovanje in socialne veščine Policijske akademije Generalne policijske uprave smo poslali prošnjo za raziskovanje v policiji, saj smo želeli pridobiti podatke ali obstaja kompetenčni model v Slovenski policiji za delovno mesto vodje informatorja. Kompetenčni model je v pripravi, vendar še ni objavljen in zato navkljub prošnji nismo mogli dostopati do njega. Želeli smo dobiti vpogled v novo sistematizacijo delovnega mesta kriminalista specialista v oddelku za delo z informatorji, ter z novo pridobljenimi podatki želeli nadgraditi dobljene podatke s strani sodelujočih v fokusni skupini in s pomočjo nestrukturiranega intervjuja, vendar žal niso bili pripravljeni na skupno sodelovanje, za kar se jim vseeno zahvaljujemo. Potrebno je poudariti, da je omenjeno delovno mesto strokovno-specialistično in je kot tako podvrženo morebitnim neželenim vplivom iz zunanjega okolja, kar pomeni, da je potrebno pri razkrivanju določenih posebnosti ohraniti zdravo in razumsko mero konspirativnosti predvsem pa paziti, da s poseganjem v omenjeno problematiko ne povzročimo dodatnih zapletov in ne razkrivamo taktike in metodike samega dela, ki bi vplivalo na nadaljnje izvajanje omenjenega dela s posamezniki, ki sodelujejo s policijo. Zaradi zgoraj omenjenega je lahko predstavljeno magistrsko delo nekoliko »vsebinsko prazno« pa vendar še vedno predstavi strokoven vpogled v omenjeno področje.
Ključne besede: kompetence, kompetenčni modeli, policijsko delo, vodja informatorja, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 25.07.2022; Ogledov: 867; Prenosov: 111
Celotno besedilo (1,07 MB)

Opis: The 3rd International Conference on Technologies & Business Models for Circular Economy (TBMCE) was organized by the Faculty of Chemistry and Chemical Engineering, University of Maribor in collaboration with the Strategic Research and Innovation Partnership - Networks for the Transition into Circular Economy (SRIP- Circular Economy). The conference was held virtually on December 15, 2020. TBMCE 2020 was devoted to presentations of circular economy concepts, technologies and methodologies that contribute to the shift of business entities and society as a whole to a more responsible, circular management of resources. The conference program included panel discussions, plenary and keynote sessions, oral and poster presentations on the following topics: Sustainable energy, Biomass and alternative raw materials, Circular business models, Secondary raw materials and functional materials, ICT in Circular Economy, Processes and technologies. The event was under the patronage of Ministry of Economic Development and Technology.
Ključne besede: krožno gospodarstvo, trajnostni razvoj, procesi in tehnologije, krožni poslovni modeli, raziskave in razvoj
Objavljeno v DKUM: 30.05.2022; Ogledov: 1001; Prenosov: 62
Celotno besedilo (35,67 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Srečevanje s problemom razporejanja časa je vedno bolj razširjeno, hkrati pa povsem osredotočeno na posameznika, zato moramo biti pozorni na različne vidike človekove izkušnje. V tem magistrskem delu predstavimo ključne teorije antropološkega časa in jih povežemo z matematičnimi modeli izrabe časa. V prvem delu predstavimo sociološki in antropološki pogled na čas ter vidike posameznih antropologov. Nato postavimo povezavo med antropologijo in teorijo umetne inteligence z univerzalnim modelom procesa ter prikažemo reševanje dileme protislovja humanističnih relativizmov. Ključna ugotovitev tega dela je, da imamo znotraj znanosti, ki naj bi imela enoten pogled na svet, tri različne poglede na čas -- fizikalni pogled, ki čas razume kot dimenzijo, ekonomski pogled, ki čas razume kot vir, dobrino in antropološko sociološki pogled, ki čas razume kot ontologijo. Nazadnje opredelimo matematične osnove in opišemo matematični model izrabe časa ter predstavimo rezultate simulacij modela. Ugotovili smo, da lahko teorije antropologije časa povežemo z matematičnimi modeli izrabe časa s pomočjo univerzalnega modela procesa. Za posameznika to pomeni, da lahko s pomočjo ustrezne subjektivne ontologije vpliva na svoje dojemanje časa, s pomočjo prilagajanja aktivnosti pa lahko vpliva tudi na svoje občutje pri doživljanju časa. Na nizkih stopnjah učljivosti ob tem prevladuje apatija na vseh ravneh strasti in vztrajnosti, z naraščajočo zmožnostjo učenja pa lahko opazujemo prehod v zanos, ki je psihološko optimalna izraba časa.
Ključne besede: Antropologija časa, Univerzalni model procesa, Modeli izrabe časa.
Objavljeno v DKUM: 16.11.2021; Ogledov: 1079; Prenosov: 55
Celotno besedilo (1,33 MB)