11. Strategije prilagajanja izhodov velikih jezikovnih modelovBard Grujič, 2024, magistrsko delo Opis: Namen magistrskega dela je sistematično predstaviti, raziskati in analizirati delovanje velikih jezikovnih modelov, s posebnim poudarkom na modelu transformatorja, ter raziskati, kako prilagoditi izhode teh modelov za specifične potrebe organizacij. V praksi bomo preučili, kako ta prilagoditev deluje, tako da bomo razvili in demonstrirali aplikacijo za iskanje ključnih besed po dokumentih v PDF formatu z uporabo velikega jezikovnega modela GPT-4 podjetja OpenAI.
Ključne besede: veliki jezikovni modeli, modeli obdelave naravnega jezika, umetna inteligenca, inženiring spodbud
Objavljeno v DKUM: 19.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 14
 Celotno besedilo (2,79 MB) |
12. Optimizacija podatkov vremenskega modela z uporabo naprednih metod strojnega učenjaRene Rajzman, 2024, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo prikazuje uporabo različnih kombinacij metod strojnega učenja, kot sta naključni gozd in gradientno povečevanje, ki jih ponuja Python knjižnica Sklearn, pri optimizaciji rezultatov vremenskih napovednih modelov. Obravnavani vremenski napovedni modeli se uporabljajo na področju elektroenergetskih sistemov za izračun dinamične termične meje daljnovodov. Končni sistem, ki za optimizacijo podatkov vremenskih napovednih modelov uporablja metode strojnega učenja, lahko izboljša natančnost izračunane termične meje, ki je ključnega pomena za dobro elektroenergetsko logistiko.
Ključne besede: strojno učenje, Python, DTR, vremenski modeli, optimizacija podatkov
Objavljeno v DKUM: 19.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 10
Celotno besedilo (3,32 MB) |
13. Tehniško izobraževanje in inženirska pedagogikaBoris Aberšek, Andrej Flogie, 2019, znanstvena monografija Opis: Pri tehniških in inženirskih izobraževanjih se učenci in študentje učijo razumeti tehniko v njenih socialnih, ekonomskih in ekoloških kontekstih. Pri tem so posebej pomembni tako zgodovinski aspekti tehnike, kot tudi najnovejši dosežki njenega razvoja. Učenci morajo biti pri pouku motivirani tudi za samostojno in aktivno učenje pretežno po principu učimo se ob delu. Da bi tehniško izobraževanje lahko realizirali na tak aktiven način, je treba premakniti njegovo težišče od po-uka(pasivnega učenja) k aktivnemu učenju. Domnevamo, da se bodo razlage in vsebine te knjige večkrat razlikovale od predstav, ki so zakoreninjene tako med učitelji, kot tudi med učenci. Upamo, da bomo s predstavljenimi idejami pri učiteljih izzvali kognitivno disonanco – intelektualno nelagodje, ki jih bo spodbudilo k temu, da bodo prevetrili svoje ponotranjene »teorije v glavah«, pri učencih pa, da bodo odkrili lažjo in bolj efektno pot, kako usvajati zahtevana in potrebna znanja. Ta knjiga je namenjena tako učiteljem tehniških strok kot tudi učencem, da bodo skozi razumevanje procesa učenja lažje in bolj poglobljeno prihajali do znanj in spoznanj.
Ključne besede: tehniško izobraževanje, inženirska pedagogika, metode in strategije poučevanja, projektni pristop, motivacijski modeli
Objavljeno v DKUM: 17.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 2
 Povezava na celotno besedilo |
14. Industrija 4.0 in digitalizacija bančnega sektorjaTjaša Rojko, 2024, diplomsko delo Opis: Industrija 4.0 je revolucionarni koncept, ki vključuje integracijo digitalnih tehnologij v proizvodno industrijo, prav tako pa digitalizira poslovanje bank in finančnih institucij. Napredne tehnologije so omogočile razvoj inovacij, kot so spletno bančništvo, računalniško trgovanje in plačila s karticami. Nove tehnologije, kot so umetna inteligenca, tehnologija veriženja blokov, internet stvari in robotska avtomatizacija procesov, omogočajo bankam, da izboljšajo svoje storitve, povečajo učinkovitost ter povečujejo prilagodljivost in agilnost. Na trgu se pojavljajo tudi nove konkurenčne grožnje, kot so finančno-tehnološka podjetja, ki ponujajo inovativne rešitve in storitve, kar lahko ogrozi položaj bank na trgu ter jih prisili inoviranju njihove ponudbe in poslovanje na hitro rastočem finančnem trgu.
V diplomskem delu smo si zastavili šest hipotez. V teoretičnemu delu preverjali vpliv industrije 4.0 na spremembe poslovnih modelov bank, poostreno regulacijo bank ob uporabi tehnologij industrije 4.0. V empiričnem delu smo izvedli anketni vprašalnik, kjer smo analizirali odgovore anketirancev o poznanju industrije 4.0 , tehnološko-finančnih podjetjih ter njihovo mnenje o prehodu k tehnološko-finančnem. Preučili smo težave s katerimi se pri spletnih bančnih storitvah soočajo ter skrbi, ki bi jih imeli ob uporabi bančnih storitev, ki temeljijo na naprednih tehnologijah. Tako smo v diplomskem delu preučili tehnologije, ki so odgovorne za intenzivno digitalno transformacijo bančnega sektorja ter njihove implikacije in uporabo v tradicionalnem bančništvu. Poglobili smo se v analizo možnih tveganj in disrupcij, ki so lahko neizogibna posledica transformacije bančnih storitev ter opredelili dosedanje regulativne okvire, ki obsegajo implementacijo tehnologij 4.0 v Evropski uniji.
Ključne besede: industrija 4.0, digitalizacija bančnega sektorja, tehnologija veriženja blokov, umetna inteligenca, robotska avtomatizacija procesov, internet stvari, tveganja industrije 4.0, digitalni poslovni modeli bank.
Objavljeno v DKUM: 05.09.2024; Ogledov: 83; Prenosov: 27
Celotno besedilo (1,95 MB) |
15. Računalniško modeliranje antikarcinogenih učinkov naringenina : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnjeLamija Ahmetović, 2024, diplomsko delo Opis: Naringenin je biološko aktiven polifenol iz citrusov z različnimi koristnimi učinki za človeško zdravje. Nedavna znanstvena literatura poroča, da naringenin lahko zavira razvoj in napredovanje tumorjev, kar kaže na njegov potencial za zdravljenje različnih vrst raka.
To diplomsko delo je osredotočeno na naringenin v vlogi polifenolnega lovilca devetih končnih kemijskih karcinogenov, in sicer aflatoksin B1 ekso-8,9-epoksida, 2-cianoetilen oksida, etilen oksida, glicidamida, kloroetilen oksida, vinilkarbamat epoksida, stiren oksida, propilen oksida in β-propiolaktona. Cilj je izračunati aktivacijske proste energije in razjasniti molekularne mehanizme reakcij alkilacije naringenina z obravnavanimi genotoksičnimi kemijskimi karcinogeni z uporabo kvantno-mehanske metode Hartree-Fock v kombinaciji z dvema fleksibilnima baznima setoma 6-31G(d) in 6-311++G(d,p). Izračune aktivacijskih prostih energij smo izvedli na superračunalniški gruči VRANA s programom Gaussian 09 v vakuumu in z uporabo dveh implicitnih modelov topil: modela polarizabilnega kontinuuma in Langevinovih dipolov. Za oceno učinkovitosti naringenina kot polifenolnega lovilca smo izračunane aktivacijske proste energije v kombinaciji z modeli topil primerjali z eksperimentalnimi vrednostmi aktivacijskih prostih energij med istimi končnimi kemijskimi karcinogeni in najbolj reaktivno DNK bazo gvaninom.
Rezultati kažejo na učinkovitost naringenina kot polifenolnega lovilca šestih končnih kemijskih karcinogenov, pri čemer najbolj izstopajo β-propiolakton, vinilkarbamat epoksid in propilen oksid. Znaten antikarcinogeni potencial je naringenin izkazal tudi kot lovilec kloroetilen oksida, aflatoksin B1-ekso-8,9-epoksida in etilen oksida, v primeru katerih so bile izračunane aktivacijske proste energije podobne z eksperimentalno določenimi vrednostmi. V primeru 2-cianoetilen oksida, glicidamida in stiren oksida zaščitne lastnosti naringenina niso tako izrazite, saj so bile izračunane aktivacijske proste energije višje v primerjavi z eksperimentalno določenimi vrednostmi za gvanin.
Trdno verjamemo, da je diplomsko delo razjasnilo zapletene molekularne mehanizme naringenina in bo imelo velik vpliv na nadaljnje računalniške in eksperimentalne študije njegovih antikarcinogenih učinkov.
Ključne besede: naringenin, flavanoni, končni kemijski karcinogeni, aktivacijske proste energije, kvantno-mehanski izračuni, metoda Hartree-Fock, implicitni solvatacijski modeli
Objavljeno v DKUM: 15.07.2024; Ogledov: 145; Prenosov: 56
Celotno besedilo (4,21 MB) |
16. Značilnosti izmedmetih priponskih nizov v Besednodružinskem slovarju slovenskega jezika za iztočnice na bIrena Stramljič Breznik, 2024, izvirni znanstveni članek Opis: V prispevku se posvečamo kvalitativni analizi izmedmetnih priponskih nizov na podlagi gradiva iz Besednodružinskega slovarja slovenskega jezika za iztočnice na b. Zanima nas, katere pomenske skupine tvorjenk si sledijo znotraj najpogostejših dvo-, tro- ali redkih štiripriponskih nizov. Čeprav je vzorec majhen, na ravni priponske obrazilne kombinatorike in trdnosti pomenskega sosledja tvorjenk ugotavljamo, da so nekateri izpostavljeni dvo- in tropriponski nizi prepoznani kot produktivni besedotvorni modeli izmedmetnih izpeljank, saj so s tvorjenkami potrjeni v širši jezikovni rabi, kot jo odraža korpus metaFida.
Ključne besede: medmeti, izmedmetne izpeljanke, besedotvorni modeli, priponski nizi, pomenske skupine izpeljank
Objavljeno v DKUM: 09.07.2024; Ogledov: 76; Prenosov: 8
Celotno besedilo (963,38 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
17. Vpliv podnebnih sprememb na gnezdenje obrežnih pticDanijel Ivajnšič, Iztok Škornik, Mitja Kaligarič, Lovrenc Lipej, 2022, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Podatki 6. poročila IPCC nakazujejo še intenzivnejši trend dviga morske gladine v drugi polovici stoletja. Piranski zaliv bi lahko bil v primeru uresničitve pesimističnih napovedi (ssp585) izpostavljen dvigu morske gladine tudi za 120 cm (v primerjavi z obdobjem 1995–2014). Nedvomno bodo zaradi tega prizadeta nizko ležeča obalna mokrišča in nanje vezani organizmi. Obrežne ptice (še posebej gnezdilke) bodo, zaradi visokega položaja v prehranjevalnem spletu obmorskih mokrišč, prvi pokazatelj okoljskih sprememb. V raziskavi obravnavamo odziv štirih vrst obrežnih ptic, kot so polojnik (Himantopus himantopus), beločeli deževnik (Charadrius alexandrinus), navadna (Sterna hirundo) in mala čigra (Sternula albifrons), na dvosmerni okoljski pritisk (dvig morske gladine in širjenje antropogenih dejavnosti) v Krajinskem parku Sečoveljske soline (KPSS). Oceno potencialne spremembe gnezditvene površine ptic zaradi dviga morske gladine smo izračunali na podlagi modelov razširjenosti vrst (Mahalanobisova tipičnost in Maxent). Ugotovitve kažejo, da se bosta beločeli deževnik in polojnik v KPSS kmalu soočila z zmanjšanjem potencialne gnezditvene površine, medtem ko so napovedi za obe vrsti čiger manj dramatične. Odkrit individualistični odzivi preučevanih vrst ptic na dvig morske gladine kot posledice podnebnih sprememb je lahko pomembna informacija za varstvene biologe v zavarovanih območjih, ki pripravljajo načrte za ublažitev negativnih vplivov na zavarovane habitate.
Ključne besede: obalna mokrišča, dvig morske gladine, gnezditveni vzorci, modeli razširjenosti vrst, Krajinski park Sečoveljske soline
Objavljeno v DKUM: 03.06.2024; Ogledov: 127; Prenosov: 11
Celotno besedilo (7,53 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
18. Modeliranje podnebne ustreznosti za gojenje oljk (Olea europaea) na vzhodnem Jadranu (Slovenija, Hrvaška)Iztok Lorenčič, Mitja Kaligarič, Daša Donša, Jaša Veno Grujić, Danijel Ivajnšič, 2022, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Pridelava oljk je ranljiv kmetijski sistem, primeren za študije vpliva podnebnih sprememb zaradi dolge življenjske dobe oljčnega drevesa, njegove občutljivosti na sušo in visoke temperature ter vse večje vloge oljčnih nasadov v gospodarstvu sredozemskih območij. S pomočjo prostorske analize smo ugotavljali, kakšna je podnebna ustreznost za gojenje oljk v Sloveniji in na Hrvaškem. Ocenjujemo vpliv bioklimatskih spremenljivk na razširjenost oljčnikov na tem območju, vrednotimo prihodnje podnebne pogoje za gojenje oljk, zaznavamo variabilnost modelnih podnebnih napovedi na primeru oljčnikov in identificiramo prihodnja ustrezna in neustrezna območja za gojenje oljk v Sloveniji in na Hrvaškem. Obravnavana podnebna scenarija RCP4.5 in RCP8.5, v primeru oljke, kažeta različen razvoj ustreznih površin za gojenje na raziskovanem območju. Model Mahalanobisove tipičnosti (MT) napoveduje krčenje ustreznih pogojev v severnem predelu območja. Model Podnebne ustreznosti pridelka (CCS) pa kaže največje razlike v podnebni ustreznosti za gojenje oljk na območju Dalmacije, kjer bo lahko v prihodnosti več ustreznih površin tudi v notranjosti celine. Dolgoročne podnebne napovedi so lahko na lokalnem nivoju dokaj nezanesljive. Za natančnejše napovedi ustreznih pogojev za gojenje oljke bi bile potrebne bolj poglobljene analize na regionalni ravni. Prav gotovo bo oljkam v prihodnosti ustrezalo toplejše ozračje, vendar je problematika večplastna.
Ključne besede: emisijski scenariji, modeli razširjenosti vrst, podnebna ustreznost, prostorske analize, bioklimatske spremenljivke
Objavljeno v DKUM: 03.06.2024; Ogledov: 151; Prenosov: 9
Celotno besedilo (1,69 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
19. Posredovanje slabih novic onkološkim bolnikomMevludin Demirović, 2024, magistrsko delo Opis: Uvod: Na onkološkem področju ima komunikacija ključno vlogo pri vzpostavitvi terapevtskega medsebojnega odnosa. V zaključni nalogi smo želeli raziskati področje posredovanja slabih novic in posledic, ki jih te puščajo na medicinskih sestrah, bolnikih in njihovih svojcih.
Metode: Opisna metoda dela je bila uporabljena s poudarkom na pregledu znanstvene literature. Vključene so bile podatkovne baze PubMed, CINAHL ter Web of Science. Za prikaz poteka iskanja je bil uporabljen model PRISME. S piramidno hierarhijo dokazov smo ocenjevali moč dokazov in z JBI orodjem podali kritično oceno člankov.
Rezultati: Za končno analizo je bilo izbranih 7 člankov, od tega 1 sistematični pregled in analiza, 2 analitični presečni raziskavi in 4 kvalitativne raziskave. S pomočjo tematske analize smo določili kategorije s prostimi kodami. Glavna kategorija se glasi »Posredovanje slabih novic onkološkim bolnikom«, ki je sestavljena iz »Vloga medicinske sestre pri posredovanju slabih novic v povezavi s spreminjajočimi dejavniki« in »Vloga komunikacijskih modelov pri posredovanju slabih novic«. Rezultati kažejo na korelacijo med izboljšanimi izidi zdravljenja in splošnim zadovoljstvom z uspešno komunikacijo in prilagajanjem komunikacijskih modelov na osebo.
Diskusija in zaključek: Medicinska sestra ima pomembno vlogo pri posredovanju slabih novic onkološkemu bolniku, saj ga kontinuirano obravnava, vodi, podpira ter motivira skozi proces holističnega zdravljenja.
Ključne besede: komunikacijski modeli, terapevtski odnos, zdravstvena nega, onkološke medicinske sestre
Objavljeno v DKUM: 30.05.2024; Ogledov: 228; Prenosov: 53
Celotno besedilo (1,79 MB) |
20. |
