| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


991 - 993 / 993
Na začetekNa prejšnjo stran919293949596979899100Na naslednjo stranNa konec
991.
Vpliv podnebnih sprememb na kmetijske kulture v Evropi
Aleš Zver, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom Vpliv podnebnih sprememb na kmetijske kulture v Evropi smo izdelali z namenom, da ocenimo, kam peljejo podnebne spremembe na področju kmetijstva v Evropi. Ugotavljamo, da imajo podnebne spremembe tako negativne kot pozitivne posledice za kmetijstvo, hkrati pa sama kmetijska dejavnost lahko vpliva na spreminjanje podnebja. S tremi različnimi globalnimi podnebnimi modeli (CC, HE in MP), v sklopu katerih smo obravnavali tri različne scenarije (RCP2.6, RCP4.5 in RCP8.5), ter s pomočjo geografskega informacijskega sistema, smo izdelali karte, ki nakazujejo trend spreminjanja podnebnih pogojev za izbrane kmetijske kulture v 2. polovici 21. stoletja. Ugotovili smo, da bi se lahko povprečne letne temperature po najbolj pesimističnem scenariju (RCP8.5) na posameznih območjih v Evropi dvignile tudi za več kot 5 °C. Za analizo smo izbrali najbolj tradicionalne oz. specifične kmetijske kulture v Evropi, to so pšenica [Triticum aestivum L.], koruza [Zea Mays L.], krompir [Solanum tuberosum L.] in oljka [Olea europaea L.]. Na podlagi bioklimatskih lastnosti za posamezno kulturo smo izdelali karte, ki prikazujejo podnebno ustreznost za pridelavo izbrane kulture v 2. polovici 21. stoletja. Ugotovili smo, da se bo ustreznost za pridelavo izbranih kmetijskih kultur v prihodnosti ob obravnavanih podnebnih trendih v splošnem pomikala v višje geografske širine in nadmorske višine. Na podlagi rezultatov podnebne ustreznosti smo analizo nekoliko poglobili s pomočjo metode CVA (Change Vector Analysis) in tako ugotavljali, na katerih območjih v Evropi bo v prihodnosti imela temperatura zraka in na katerih spremenjena količina padavin večji pomen pri spreminjanju podnebne ustreznosti za pridelavo oz. gojenje izbranih kmetijskih kultur.
Ključne besede: evropska kmetijska politika, globalni podnebni modeli, podnebne spremembe, podnebna ustreznost, kmetijske kulture, RCP
Objavljeno: 27.08.2019; Ogledov: 143; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (6,44 MB)

992.
Sistematični pregled mobilnih aplikacij za oceno življenjske ogroženosti v enotah intenzivne nege
Lucija Gosak, 2019, magistrsko delo

Opis: Izhodišča: V enotah za intenzivno nego se uporabljajo različni prognostični modeli za kvantifikacijo življenjske ogroženosti kritično bolnih. Številni prognostični modeli so uporabljeni v različnih mobilnih napravah, ki so postali del zdravstvene oskrbe. V zaključnem delu smo želeli pregledati značilnosti mobilnih aplikacij za napovedovanje življenjske ogroženosti in določiti najprimernejše aplikacije za uporabo v kliničnem okolju. Metoda: Na podlagi iskalnih nizov, vključitvenih in izključitvenih kriterijev ter priporočil PRISMA (ang. Preferred Reporting Items for Systematic Reviews and Meta-Analyses) smo izvedli sistematični pregled mobilnih aplikacij v dveh spletnih trgovinah (Google Play Store in Apple App Store). V končno analizo smo vključili brezplačne mobilne aplikacije v angleškem jeziku za napovedovanje življenjske ogroženosti v enotah intenzivne nege. V končni analizi je bila kakovost mobilnih aplikacij ocenjena s pomočjo lestvice uMARS (ang. Mobile Application Rating Scale: user version) s strani dveh ocenjevalcev, zaposlenih v enoti za intenzivno terapijo. Mobilne aplikacije smo prav tako med seboj primerjali s pomočjo podatkov pacientov, pridobljenih iz brezplačne podatkovne baze MIMIC III (Medical Information Mart for Intensive Care III). Za kvantitativno analizo mobilnih podatkov smo uporabili Microsoft Excel 2016 in IMB SPSS 23.0 ter programski jezik R za pridobivanje podatkov iz zgoraj omenjene baze. Rezultati: Od 2737 mobilnih aplikacij smo identificirali 20 (1 %) mobilnih aplikacij za oceno življenjske ogroženosti v enotah intenzivne nege. Najpogosteje uporabljeni metodi za oceno življenjske ogroženosti sta bili SOFA (n = 12) in APACHE II(n = 12). Povprečna ocena kakovosti mobilnih aplikacij na Androidu po uMARS oceni je znašala 3,83 ± 0,511, pri čemer je minimalna ocena znašala 2,88, maksimalna pa 4,75. Opazna je bila razlika med ocenami mobilnih aplikacij na operacijskem sistemu Android in iOS, vendar pri tem ni bilo statistično pomembne razlike (p = 0,277). Več kot polovica (60 %) vseh mobilnih aplikacij (n = 12) temelji na znanstvenih dokazih. Na podlagi t-testa smo ugotovili, da je prisotna statistično pomembna razlika med mobilnimi aplikacijami, ki temeljijo na znanstvenih dokazih in med ostalimi (p = 0,001). Na podlagi pridobljenih podatkov iz MIMIC III baze smo preizkusili vse prognostične modele SOFA. Ocena umrljivosti se je v vseh mobilnih aplikacijah med seboj ujemala, odstopanja pa so se pojavila v sami interpretaciji umrljivosti. Diskusija: Mobilne aplikacije se zelo hitro posodabljajo in nastajajo vedno nove, zato je pomembno, da so ocenjene s strani strokovnjakov in raziskovalcev. Le tako lahko zdravstvenim delavcem omogočimo vsebinsko in tehnično ustrezne mobilne aplikacije, ki so primerne za uporabo v kliničnem okolju.
Ključne besede: kritična oskrba, umrljivost, prognostični modeli, mobilno zdravje, uMARS, Google Play Store, Apple App Store
Objavljeno: 15.10.2019; Ogledov: 42; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (2,55 MB)

993.
Analiza učinkov ukrepa Politike razvoja podeželja za pomoč mladim prevzemnikom kmetijskih gospodarstev
Lazar Pavić, 2019, doktorska disertacija

Opis: Namen doktorske disertacije z naslovom Analiza učinkov ukrepa Politike razvoja podeželja za pomoč mladim prevzemnikom kmetijskih gospodarstev je ugotavljanje rezultatov oziroma učinkov, ki jih je ukrep 112 (Pomoč mladim prevzemnikom kmetij) imel na izbrane agrarnoekonomske dejavnike kmetijskih gospodarstev na območju Slovenije. S tem namenom smo v prvem koraku razvili večje število modelov s pomočjo multiple regresije, ki smo jih v naslednjem koraku nadgradili z vključevanjem več skupin umetnih spremenljivk, ki opisujejo lastnosti kmetijskih gospodarstev in mladih prevzemnikov. Cilj doktorske disertacije je bil na podlagi razpoložljivih podatkov ugotoviti, v kolikšnem obsegu je sodelovanju v ukrepu 112 izboljšalo agrarnoekonomske dejavnike kmetijskih gospodarstev, in na podlagi tega podati smernice pri načrtovanju Skupne kmetijske politike (SKP) po letu 2020 za področje mladih prevzemnikov kmetijskih gospodarstev na območju Slovenije. Raziskava, ki je bila izvedena v okviru doktorske disertacije, je bila zasnovana na vzročno-posledičnih odnosih med dvema skupinama spremenljivk: odvisnimi in neodvisnimi. Za dodatno ugotavljanje uspešnosti izvedbe ukrepa 112 smo uporabili analizo skupin oziroma na podlagi rezultatov, ki jih ukrep imel na spremembo izbranih agrarnoekonomskih dejavnikov, poskušali vse kmetije razvrstiti v tri skupine glede na uspešnost izvedbe omenjenega ukrepa. Za razvrščanje v skupine smo uporabili nove spremenljivke, ki smo jih ustvarili z metodo glavnih komponent. Rezultati, ki smo jih predstavili v okviru doktorske disertacije, imajo tudi v širšem kontekstu pozitivne neposredne in posredne učinke na izzive, opredeljene v literaturi. Z njimi se bo Skupna kmetijska politika srečala po letu 2020, predvsem pa bodo prispevali k rasti delovnih mest, ki so podprta z inovacijami in prehodom na nove modele proizvodnje.
Ključne besede: razvoj podeželja, kmetijska politika, mladi prevzemniki, regresijski modeli, analiza skupin
Objavljeno: 19.11.2019; Ogledov: 6; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (1,37 MB)

Iskanje izvedeno v 0.12 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici