Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Izhodišča: V enotah za intenzivno nego se uporabljajo različni prognostični modeli za kvantifikacijo življenjske ogroženosti kritično bolnih. Številni prognostični modeli so uporabljeni v različnih mobilnih napravah, ki so postali del zdravstvene oskrbe. V zaključnem delu smo želeli pregledati značilnosti mobilnih aplikacij za napovedovanje življenjske ogroženosti in določiti najprimernejše aplikacije za uporabo v kliničnem okolju. Metoda: Na podlagi iskalnih nizov, vključitvenih in izključitvenih kriterijev ter priporočil PRISMA (ang. Preferred Reporting Items for Systematic Reviews and Meta-Analyses) smo izvedli sistematični pregled mobilnih aplikacij v dveh spletnih trgovinah (Google Play Store in Apple App Store). V končno analizo smo vključili brezplačne mobilne aplikacije v angleškem jeziku za napovedovanje življenjske ogroženosti v enotah intenzivne nege. V končni analizi je bila kakovost mobilnih aplikacij ocenjena s pomočjo lestvice uMARS (ang. Mobile Application Rating Scale: user version) s strani dveh ocenjevalcev, zaposlenih v enoti za intenzivno terapijo. Mobilne aplikacije smo prav tako med seboj primerjali s pomočjo podatkov pacientov, pridobljenih iz brezplačne podatkovne baze MIMIC III (Medical Information Mart for Intensive Care III). Za kvantitativno analizo mobilnih podatkov smo uporabili Microsoft Excel 2016 in IMB SPSS 23.0 ter programski jezik R za pridobivanje podatkov iz zgoraj omenjene baze. Rezultati: Od 2737 mobilnih aplikacij smo identificirali 20 (1 %) mobilnih aplikacij za oceno življenjske ogroženosti v enotah intenzivne nege. Najpogosteje uporabljeni metodi za oceno življenjske ogroženosti sta bili SOFA (n = 12) in APACHE II(n = 12). Povprečna ocena kakovosti mobilnih aplikacij na Androidu po uMARS oceni je znašala 3,83 ± 0,511, pri čemer je minimalna ocena znašala 2,88, maksimalna pa 4,75. Opazna je bila razlika med ocenami mobilnih aplikacij na operacijskem sistemu Android in iOS, vendar pri tem ni bilo statistično pomembne razlike (p = 0,277). Več kot polovica (60 %) vseh mobilnih aplikacij (n = 12) temelji na znanstvenih dokazih. Na podlagi t-testa smo ugotovili, da je prisotna statistično pomembna razlika med mobilnimi aplikacijami, ki temeljijo na znanstvenih dokazih in med ostalimi (p = 0,001). Na podlagi pridobljenih podatkov iz MIMIC III baze smo preizkusili vse prognostične modele SOFA. Ocena umrljivosti se je v vseh mobilnih aplikacijah med seboj ujemala, odstopanja pa so se pojavila v sami interpretaciji umrljivosti. Diskusija: Mobilne aplikacije se zelo hitro posodabljajo in nastajajo vedno nove, zato je pomembno, da so ocenjene s strani strokovnjakov in raziskovalcev. Le tako lahko zdravstvenim delavcem omogočimo vsebinsko in tehnično ustrezne mobilne aplikacije, ki so primerne za uporabo v kliničnem okolju.
Ključne besede: kritična oskrba, umrljivost, prognostični modeli, mobilno zdravje, uMARS, Google Play Store, Apple App Store
Objavljeno v DKUM: 15.10.2019; Ogledov: 1732; Prenosov: 297
Celotno besedilo (2,55 MB)

Opis: V doktorski disertaciji predstavimo nov algoritem za napovedovanje toplotne obremenitve stavb na večjem geografskem območju. Pri tem geografsko območje opisujejo visokoločljivostni podatki laserskega zajema LiDAR. Najprej ob vključitvi podatkov iz javnih prostorskih baz z algoritmom rekonstrukcije na osnovi 3D Boolovih operacij nad polprostori generiramo 3D trikotniške modele stavb. Pri tem vsakemu trikotniku določimo pripadajoč material. Trikotniki posameznega modela določajo zunanji ovoj stavbe. Modele stavb združimo z modeloma reliefa in vegetacije, ki sta prav tako generirana iz podatkov LiDAR, s čimer določimo geometrijske lastnosti okolja. Sledi izračun toplotne obremenitve stavb, ki ga izvedemo za vsak časovni korak v izbranem obdobju. Za posamezen trikotnik izračunamo vidno nebo, ovrednotimo sončno obsevanje ter na podlagi temperaturne razlike in fizikalnih lastnosti materialov izračunamo prenos toplote v danem časovnem trenutku. Izračun toplotne obremenitve stavb nato paraleliziramo na grafični procesni enoti s tehnologijo CUDA. V eksperimentalnem delu pokažemo uporabnost predlaganega algoritma za napovedovanje toplotne obremenitve stavb na večjem geografskem območju, pri čemer izvedemo tako dolgoročno kot kratkoročno napovedovanje na podlagi meteorološke napovedi. V primerjavi s sorodnimi algoritmi lahko dosežemo vsaj za 10 % bolj točne rezultate, pri čemer je predlagan algoritem tudi manj občutljiv na nižjo gostoto podatkov LiDAR. Na GPE je v primerjavi s CPE možno več kot 60-krat hitrejše izvajanje, kar predstavimo na koncu eksperimentalnega dela.
Ključne besede: paralelno računanje, GPGPU, CUDA, LiDAR, modeli stavb, toplotna obremenitev, prenos toplote, računalniške simulacije
Objavljeno v DKUM: 11.07.2019; Ogledov: 1978; Prenosov: 397
Celotno besedilo (19,98 MB)

Opis: V teoretičnem delu diplomske naloge so predstavljeni štirje glavni modeli policijskega dela v skupnosti. Militaristično birokratski model daje velik poudarek redu in disciplini. Spada med moderne modele policijskega delovanja in je reakcija na skorumpirano družbo. Možnosti za diskrecijo ni, prav tako odgovornosti policistov, značilen pa je velik razkorak med skupnostjo in policijo. Na izvajanju prava temelječ model prav tako spada med moderne modele in temelji na strogem upoštevanju zakona. Preventivnega delovanja praktično ni, saj je policija usmerjena predvsem na sankcioniranje že zagrešenih kršitev. Model delitve med javno in zasebno policijsko dejavnostjo najlažje povežemo z vse večjo privatizacijo in s potrošništvom. S hitrim razvojem družbe in gospodarstva se mora spopadati tudi policija, ki se je morala razviti v tako imenovano hibridno policijo in začeti razvijati drugačne načine zagotavljanja miru in varnosti. Model policijskega dela v skupnosti temelji na proaktivnem pristopu, kjer je cilj zmanjšati strah pred kriminaliteto in povečati zaupanje v policijo. Vse štiri modele med seboj razlikujemo po osmih kriterijih, na katerih temelji vprašalnik, ki je podlaga za našo raziskavo in je opisan v empiričnem delu diplomske naloge. Z raziskavo ugotavljamo ali je model policijske dejavnosti, ki ga v Sloveniji imamo sprejemljiv, oz. ali je tak kot si ga želimo. Na podlagi osmih kriterijev smo raziskovali ali policija zadostuje našim pričakovanjem ali si mogoče želimo njenega drugačnega delovanja. Rezultati so pokazali, da je policijsko delo v skupnosti tako kot ga pričakujemo in da je skoraj pri vseh kriterijih model policijskega dela v skupnosti dosegel v povprečju najvišje rezultate.
Ključne besede: diplomske naloge, policija, modeli, policijska dejavnost, policijsko delo v skupnosti
Objavljeno v DKUM: 15.05.2019; Ogledov: 1129; Prenosov: 103
Celotno besedilo (1,82 MB)

Opis: Napovedovanje še nerealiziranih dogodkov kot je na primer prediktivna analitika povpraševanja po količini blaga oz. storitev, je današnja vsakdanja praksa za večino subjektov industrije. Pristaniška dejavnost tukaj ni izjema, saj je potrebno zagotavljati kvalitetne napovedi bodočega pretovora pristanišč, ki so osnova za uspešno planiranje pristaniških dejavnosti. V doktorski disertaciji je prikazan algoritem, ki združuje izbrano paleto paradigm iz področja statistike in ekonometrije, z namenom zagotavljanja natančnih napovedi bodoče dinamike pristaniškega tovora. Ideja algoritma temelji na modeliranju časovne vrste izhoda ob upoštevanju izbranih vhodov, ki jih sestavljajo ustrezni ekonomski kazalniki. Le ti so predhodnje izbrani s selekcijsko proceduro in predimenzionirani z namenom zmanjševanja računske kompleksnosti in ohranjanja koristnih informacij osnovnih časovnih vrst. Algoritem kombinira MC simulacijo za selekcijo osnovnega nabora kazalnikov, ter izračun dinamičnih faktorskih modelov z uporabo EM algoritma in Kalmanovega filtra. Ti modeli se uporabljajo kot vhodi v ARIMAX modele časovne vrste opazovanega procesa. Celotni mehanizem pa povezuje pet-fazna procedura, ki preigrava različne strukture kandidatov ARIMAX modelov, in na koncu izbere enega kandidata za izbrani pretovor pristanišča. Končni kandidat je robusten in izpolnjuje temeljne statistično-ekonometrične teste, ter je predvsem zmožen zagotavljati zadovoljivo natančne napovedi. Dani algoritem je bil apliciran na realne podatke izbranega pristanišča. Nato smo izvedli komparativno analizo, v kateri dobljene rezultate primerjamo z napovedmi nekaterih standardnih modelov časovnih vrst. Analiza razkriva uporabnost apliciranega algoritma in nakazuje na koristno uporabo v praksi.
Ključne besede: Pretovor pristanišč, časovne vrste, prediktivna analitika, MC simulacija, Dinamična faktorska analiza, EM algoritem, Box-Jenkins modeli, makroekonomski indikatorji
Objavljeno v DKUM: 11.04.2019; Ogledov: 2016; Prenosov: 198
Celotno besedilo (3,26 MB)

Opis: V diplomskem delu je obravnavano 3D-skeniranje, ki je podrobneje opisano v teoretičnem delu. V praktičnem delu smo se osredotočili na skeniranje z ročnim 3D-skenerjem Sense. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, ali je 3D-skener Sense primeren za digitaliziranje različnih objektov in človeškega telesa. V tam namen smo izvedli skeniranje različnih predmetov in delov človeškega telesa, ter človeškega telesa v celoti. Pridobljene 3D-modele smo obdelali s programsko opremo RealSense, ter na 3D-modelih izvedli meritve, ki smo primerjali z meritvami izvedenimi na realnih predmetih in testnih osebah.
Ključne besede: 3D-skeniranje, 3D-telesni modeli, antropometrija, digitalizacija objektov, oblikovanje oblačil
Objavljeno v DKUM: 07.12.2018; Ogledov: 1391; Prenosov: 103
Celotno besedilo (2,88 MB)