Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Nestrukturirani dokumenti zajemajo informacije v oblikah in postavitvah, ki se lahko od enega primerka do drugega razlikujejo, kar lahko oteži in podraži nalogo pridobivanja informacij. Kot rešitev se je v zadnjih letih za razumevanje dokumentov na področju dokumentne inteligence pričela uporaba nevronskih jezikovnih modelov, usposobljenih na učnih množicah dokumentov. V diplomskem delu za pridobivanje informacij iz skeniranih trgovinskih računov uporabljamo prehodno učeni nevronski jezikovni model, zgrajen iz transformatorjev. Model je natančno učen z uporabo učne množice SROIE za izluščitev štirih kategorij, tj. imen in naslovov trgovin, datumov in skupnih cen. Za pridobivanje informacij smo uporabili prepoznavo imenskih entitet. Za primerjavo izvajamo poskuse s spreminjanem hiperparametrov modela. S spremembo nevronskega jezikovnega modela smo pri poskusih dosegli največjo natančnost klasifikacije: 96,7 %.
Ključne besede: Dokumentna inteligenca, obdelava naravnih jezikov, prepoznava imenskih entitet, jezikovni modeli, transformatorji
Objavljeno: 18.10.2021; Ogledov: 4; Prenosov: 1
Celotno besedilo (1,56 MB)

Opis: VPLIV PROBIOTIČNIH BAKTERIJ IZ RODU LACTOBACILLUS NA IZRAŽANJE GENOV SGLT1 IN GLUT2 V FUNKCIONALNIH CELIČNIH MODELIH ČREVESNEGA EPITELIJA SPLOŠNO: Ohranjanje zdravja je odvisno od sožitja med gostiteljevim organizmom in mikrobioto. Probiotične bakterije (probiotiki) so živi mikroorganizmi, ki ob zaužitju v zadostnih količinah vplivajo blagodejno na zdravje gostitelja. Že zgodnje raziskave so temeljile na proučevanju probiotičnih prehranskih lastnosti, ki ob zaužitju prispevajo tudi k strukturni spremembi črevesne mikrobiote in s tem med drugim vplivajo na stanje telesne presnove in njeno homeostazo. Ohranjanje homeostaze v telesu je tako ključnega pomena in se odraža na vseh nivojih, tudi na nivoju glukoze, ki predstavlja nujno gorivo za normalno delovanje celice. Kljub številnim kliničnim študijam, ki prikazujejo vplive različnih probiotikov na nivo glukoze in njeno homeostazo, je poznavanje točnega mehanizma njihovega delovanja še vedno skromno. CILJI: Cilji doktorske disertacije so bili ugotoviti, ali kateri izmed izbranih probiotičnih sevov, to so Lactobacillus plantarum PCS 20 (PCS 20), Lactobacillus plantarum PCS 26 (PCS 26), Lactobacillus rhamnosus GG ATCC 53103 (LGG) in Lactobacillus acidophilus ATCC 4356 (L. acidophilus), vpliva na izražanje genov SGLT1 in/ali GLUT2, kot tudi, ali kateri izmed izbranih probiotičnih sevov iz rodu Lactobacillus vpliva na spremenjeno količino prehoda glukoze skozi črevesne epitelijske celice (transepitelijski transport) v prašičjem in humanem funkcionalnem celičnem modelu. METODE: Črevesna celična linija nekarcinogenega izvora (CLAB) in humana črevesna celična linija karcinogenega izvora Caco2 (ATCC HTB-37) (Caco2) sta bili izpostavljeni probiotičnim sevom PCS 20, PCS 26, LGG in L. acidophilus. Učinek probiotičnih sevov je bil določen z merjenjem transkripcije in translacije genov SGLT1 in GLUT2 v celicah. Morebitna raznolikost med vplivi probiotičnih sevov je bila nadalje ocenjena z merjenjem transepitelijskega transporta glukoze po gojenju celic na mikroporoznih membranah. REZULTATI: Spremembe v transkripciji in izražanju genov SGLT1 in GLUT2 so bile različne glede na probiotični sev in/ali celično linijo. V celični liniji CLAB je dodatek LGG statistično značilno najbolj povečal transkripcijo gena SGLT1, medtem ko je dodatek PCS 26 statistično značilno najbolj zmanjšal transkripcijo gena GLUT2, kar se je odražalo tudi na proteinski ravni. V celični liniji Caco2 je vpliv vseh testiranih sevov pokazal tendenco k zmanjšanju transkripcije in izražanja gena GLUT2, pri čemer je sev L. acidophilus najučinkoviteje znižal raven proteina GLUT2. Statistično značilne spremembe na molekularni in proteinski ravni GLUT2 pri kombinacijah PCS 26/CLAB in L. acidophilus/Caco2 je spremljalo tudi značilno znižanje hitrosti transepitelijskega transporta glukoze. ZAKLJUČEK: Naša študija in vitro je izpostavila nekatere probiotične seve rodu Lactobacillus kot potencialne kandidate pri uravnavanju izražanja glukoznih prenašalcev in posledično pri uravnavanju transepitelijskega transporta glukoze v črevesnih epitelijskih celicah. Specifični probiotični sevi Lactobacillus lahko zmanjšajo transkripcijo in izražanje prenašalcev glukoze v črevesnih epitelijskih celicah ter s tem hitrost absorpcije glukoze iz hrane. Zmanjšana celokupna absorpcija glukoze iz črevesja kot posledica uporabe probiotičnega prehranskega dodatka bi lahko koristila v podpornem zdravljenju vseh patoloških stanj, povezanih s homeostazo glukoze. Nova dognanja bi tako prispevala k izboljšanju vodenja omenjenih patoloških stanj in tudi h kakovosti življenja pacientov.
Ključne besede: Lactobacillus, celični modeli, SGLT1, GLUT2, glukoza
Objavljeno: 20.05.2021; Ogledov: 202; Prenosov: 21
Celotno besedilo (4,19 MB)

Opis: Živimo v 21. stoletje, tehnologija se hitro spreminja kako v poslovnem svetu tako v vsakdanjo življenje človeka, vsak dan vidimo novo aplikacijo ki izboljša našega življenja. Podjetja imajo za zadatek slediti spremembe če želijo ostati pomembni. Danes je zelo težko si predstavljat življenje brez uporabe računalnika, če bi Internet prenehal obstajati svet bo zašel v krizo. Vključevanja e poslovanja v poslovem svetu se bo zvišalo še več v prihodnosti, ker se je do danes to prikazalo kot ključni dejavnik zvišanju produktivnosti podjetja. Namen diplomskega dela, je predstaviti kakšno vlogo ima e-poslovanje v način komuniciranja med podjetji ki ponujajo hrano in stranke ki si želijo hiter ter lažji dostop do njej. Bomo predstavili zasnovo ter izdelavo aplikacijo ki povezuje stranke do restavracije, ter pomaga pri procesu naročanja, dostop ter dostavo izdelke.
Ključne besede: e-poslovanje, e-trgovina, spletna aplikacija, tehnologije komuniciranja, uvajanje e-poslovanja, vrste e-poslovanja, modeli e-poslovanja, uber-eats, zomato, ehrana, spletno naročanje, koncept e-poslovanja, B2B, B2C, C2C, B2G, C2G, G2G
Objavljeno: 24.03.2021; Ogledov: 210; Prenosov: 23
Celotno besedilo (1,03 MB)

Opis: Povzetek V okolju delujejo številni dejavniki, ki vplivajo na življenjske procese in razvoj oljke. Pomembni dejavniki, ki oblikujejo podnebne razmere okolja so temperatura, voda (padavine in vlaga v ozračju in tleh), svetloba in vetrovi. Oljka je rastlina sredozemskega podnebja, za katero so značilne mile zime in topla in suha poletja. Spremljanje podnebnih razmer, ki ustrezajo oljki, pa je bistvenega pomena pri preučevanju možnosti njene razširjenosti. Oljčna pridelava je ranljiv kmetijski sistem, ki je primeren za študij prilagodljivost na podnebne spremembe zaradi dolge življenjske dobe oljčnega drevesa, njegove občutljivosti na sušo in visoke temperature in vse večje vloge oljčnih nasadov, ki jih imajo v gospodarstvu v sredozemskih območjih. V Sredozemlju podnebni scenariji predvidevajo povišanje povprečne temperature zraka in večje število skrajnih (ektremnih) vremenskih pojavov, predvsem pa zmanjšanje količine padavin. Oljka se bo v prihodnjih desetletjih soočala z podnebnimi spremembami v Sredozemlju in pričakovati je, da se bodo njene obdelovalne površine prilagodile v skladu predvideni klimatskimi spremembami. S pomočjo modelov smo ugotavljali, kakšna je primernost habitata za gojenje oljk v Sloveniji in na Hrvaškem. S to raziskavo smo želeli ugotoviti vpliv bioklimatskih spremenljivk na razširjenost oljčnikov v Sloveniji in na Hrvaškem, oceniti in ovrednotiti bodoče podnebne pogoje za gojenje oljk v Sloveniji in na Hrvaškem, zaznati variabilnost modelnih podnebnih napovedi na primeru oljčnikov in identificirati bodoča ustrezna in neustrezna območja za gojenje oljk v Sloveniji in na Hrvaškem. Z uporabo programa TerrSet, bioklimatskih spremenljivk iz baze WorldClim in zbranih podatkov o pojavljanju vrste smo izdelali model razširjenosti oljk na vzhodni jadranski obali Slovenije in Hrvaške, za sedanjost in dva scenarija za leto 2070 (RCP4.5, RCP8.5). Uporabili smo modela Mahalonobis typicality (MT) in Crop Climate Suitability (CCS). Podatke o razširjenosti oljčnikov v Sloveniji smo pridobili s pomočjo podatkov o rabi tal za leto 2016, ki so dostopni na spletnem portalu Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, za podatke o pojavljanju vrste na Hrvaškem pa smo uporabili karto zemljišč negozdnih habitatov Hrvaške (http://www.iszp.hr/gis/ 20.3.2019). Iz naših rezultatov zelo težko napovemo ali bo v prihodnosti več primernih območjii za gojenje oljk, saj modela napovedujeta precej različno stanje. Model MT napoveduje zmanjšanje površine območij z najvišjo stopnjo primernosti po obeh scenarijih, vendar se bo zelo zmanjšala tudi površina območji s najnižjo stopnjo primernosti po pesimističnem scenariju. Model CCS napoveduje širjenje primernih habitatov proti notranjosti. Ugotovimo lahko, da nam scenarija RCP4.5 in RCP8.5 kažeta precej različno sliko. Predvsem po modelu MT je razlika precej bolj opazna v severnejših predelih, kjer pa rezultati niso v skladu z našimi pričakovanji, saj se primerna območja zelo skrčijo. CCS model pa ravno nasprotno kot model MT največje razlike kaže na južnejših obalnih predelih severne Dalmacije na meji s srednjo Dalmacijo, kjer bo v prihodnosti več primernih območji in se bodo širila proti notranjosti. Dolgoročne klimatske napovedi so lahko dokaj nezanesljive, še zlasti bodoči scenariji podnebja v regionalni prostorski skali. Za natančnejše napovedi primernih habitatov za gojenje oljke bi bile potrebne bolj poglobljene analize na regionalni ravni. Prav gotovo bo oljkam v prihodnosti ustrezalo toplejše ozračje, vendar pa je problematika večplastna.
Ključne besede: Oljka (Olea europea), modeli razširjenosti vrst, potencialna razširjenost, primernost habitata, MT, CCS, klimatske spremembe, vzhodna jadranska obala.
Objavljeno: 04.02.2021; Ogledov: 148; Prenosov: 14
Celotno besedilo (2,78 MB)

Opis: Magistrsko delo obravnava BIM pristop od projektanta do izvajalca na primeru zahtevnega inženirskega objekta Viadukta Pesnica. Uporabnost BIM pristopa na projektu s strani projektanta se obravnava s programsko opremo Allplan, pri izvajalcu gradbenih del pa s programsko opremo Bexel Manager. V okviru magistrske naloge so predstavljene teoretične osnove razumevanja BIM pristopa na osnovi preučitve obstoječe literature. Za prikaz uporabe BIM pristopa v fazi projektiranja, to je izdelave in priprave detajlnega 3D BIM modela s programsko opremo Allplan, so prikazane možnosti in omejitve pri nadgradnji modela z jeklom za prednapenjanje in z jeklom za armiranje. S programskima opremama Allplan in Bexel Manager je v 3D BIM modelu izvedena kontrola kolizij, izdelani so tudi izvlečki količin. Za implementacijo celovitega BIM pristopa za vodenje gradbenega projekta pri izvajalcu so podane možnosti in omejitve pri izdelavi 4D in 5D BIM modela z uporabo programske opreme Bexel Manager.
Ključne besede: BIM modeli, Allplan, Bexel Manager, viadukt
Objavljeno: 20.01.2021; Ogledov: 302; Prenosov: 0
Celotno besedilo (7,51 MB)