| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 13
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
MANAGER IN VODENJE PODJETJA
Marko Rožič, 2009, diplomsko delo

Opis: Od dela managerjev je odvisna uspešnost poslovnih združb v vse bolj zahtevnem in spreminjajočem se okolju delovanja. Managerji dosegajo organizacijske cilje s pomočjo ljudi, sodelavcev, ki imajo različne sposobnosti, znanja in izkušnje, zato morajo biti managerji sposobni oceniti te zmožnosti in jih uskladiti. Vodenje je treba prilagoditi značilnostim konkretne organizacije. Vodilni se morajo soočiti z različnimi skupinami, posamezniki, nalogami, cilji. Temu morajo prilagoditi svoje vedenje. Vodenje je danes daleč najpomembnejši dejavnik uspeha ali neuspeha poslovne združbe. Obstajajo različni načini vodenja. Ni nujno, da posameznik vedno uporablja le en način vodenja. Prav je, če ga glede na spremenjeno situacijo spreminja. Vodja mora izbrati tak način vodenja, ki bo v dani situaciji najučinkovitejši. Tako bodo doseženi cilji organizacije na eni ter pričakovanja in zadovoljstvo zaposlenih na drugi strani. Če povzamem, potrebuje manager za uspešno vodenje sposobnosti vodenja, znanja, motivacijo, delegiranje ter moč in vpliv. Dejstvo je, da ni načina vodenja, ki bi bil najboljši ali najučinkovitejši v vsakem času, situaciji, kulturi.
Ključne besede: Manager, vodenje, vodja, model vodenja.
Objavljeno: 18.06.2009; Ogledov: 2696; Prenosov: 614
.pdf Celotno besedilo (1,97 MB)

3.
UPORABA KRALJEVE METODE ZA PRESOJO VODENJA POLITIKE PODJETJA V PROCESU OBLIKOVANJA POLITIKE PODJETJA
Lidija Jančič, 2010, magistrsko delo/naloga

Opis: Presoja vodenja politike podjetja je metoda, ki omogoča temeljito analizo podjetja in njegovega položaja v okolju. Z uporabo Kraljeve metode za presojo vodenja politike podjetja lahko v vsakem podjetju ugotovimo, kakšno je obstoječe stanje in predlagamo ustrezne ukrepe za izboljšanje stanja.
Ključne besede: Kraljeva metoda za presojo vodenja politike podjetja, Kraljev model interesnega vodenja politike podjetja, MER-ov model integralnega managementa, politika podjetja.
Objavljeno: 02.11.2010; Ogledov: 2381; Prenosov: 0

4.
VPLIV STILA KOMUNICIRANJA NA ORGANIZACIJSKO KLIMO
Izidora Bizjak, 2011, diplomsko delo

Opis: Za podjetja postaja človek vir konkurenčne prednosti. Podjetje, ki ima zmožnost, da preučuje organizacijsko klimo med svojimi zaposlenimi, se nanjo odziva in izvaja aktivnosti za njeno rast. Pri tem dela prve korake k priznavanju, da so zaposleni eden izmed glavnih konkurenčnih prednosti v poslovnem svetu. V diplomski nalogi smo prikazali vpliv stila komuniciranja na zaposlene. Izražen je v primerjavi med dvema opravljenima anketama, ki sta prinesli povsem različne rezultate. Prva anketa je bila opravljena v času, ko vodstvo podjetja ni posvečalo velike pozornosti preučevanju organizacijske klime med zaposlenimi, medtem ko je bila druga anketa opravljena po sistematičnem pristopu vodstva in srednjega managementa, ki sta si prizadevala, da bi spodbudila in motivirala zaposlene. Rezultati anket so pokazali, da boljše vzdušje med zaposlenimi vpliva na večjo ustvarjalnost, pripadnost in zavzetost zaposlenih pri vsakdanjem reševanju problemov, ki nastajajo pri delu. S takšnim pristopom vodij in vseh zaposlenih ter s takšnim načinom komuniciranja med seboj, bodo zaposleni začutili trajno pripadnost podjetju in pričeli cilje podjetja razumevali kot svoje. S tem bodi tudi sami prispevali k ustvarjanju pozitivne klime.
Ključne besede: organizacijska klima, organizacijska kultura, izražanje posameznika, organizacijsko komuniciranje, model vodenja, motivacija zaposlenih.
Objavljeno: 06.05.2011; Ogledov: 1534; Prenosov: 97
.pdf Celotno besedilo (1,33 MB)

5.
SISTEMI VODENJA KAKOVOSTI IN POSLOVNA ODLIČNOST
Janez Pohleven, 2011, magistrsko delo/naloga

Opis: Sistemi vodenja kakovosti dandanes močno vplivajo na kakovost poslovnega procesa, ki je zelo pomemben element za vsako podjetje, ki hoče biti in ostati med uspešnimi v svoji panogi. S kakovostnim poslovanjem podjetja izpolnjujejo zahteve in potrebe deležnikov – predvsem odjemalcev, lastnikov, partnerjev, zaposlenih in družbe kot celote. V ta proces morajo biti vključeni vsi zaposleni v podjetju. Podjetja si pridobivajo konkurenčno prednost s certificiranimi standardi sistemov vodenja kakovosti, nekatera pa nadgradijo te certifikate še z različnimi modeli. Eden izmed modelov, ki zagotavlja celoten pregled poslovanja, je tudi Model poslovne odličnosti EFQM, ki temelji na devetih merilih, od katerih je pet dejavnikov in štirje rezultati. V podjetju Primat d.d. so se leta 2011 odločili za kandidaturo za nagrado-Priznanje Republike Slovenije za poslovno odličnost (PRSPO). Izvedli so samoocenjevanje z ocenjevalnim in vodstvenim orodjem RADAR, ki se uporablja pri ocenjevanju vlog za nagrado za odličnost EFQM. Predvsem zaradi posledic finančne in gospodarske krize je bilo v novo verzijo evropskega modela odličnosti – EFQM 2010 vgrajenih nekaj konceptualnih sprememb, predvsem v smislu povečane odgovornosti voditeljstva za sprejete odločitve, integritete in etičnosti poslovanja, spodbujanja ustvarjalnosti, učenja in inovativnosti ter uravnoteženja posameznih meril. Rezultati vrste znanstvenih raziskav so potrdili pozitivne učinke uporabe modelov odličnosti.
Ključne besede: sistemi vodenja kakovosti, kakovost, poslovna odličnost, model odličnosti EFQM, priznanje RS za poslovno odličnost, samoocenjevanje, Primat d.d.
Objavljeno: 27.10.2011; Ogledov: 3067; Prenosov: 650
.pdf Celotno besedilo (1,93 MB)

6.
VODENJE SKLOPA HIBRIDNEGA POGONA
Aljaž Kramberger, 2011, diplomsko delo/naloga

Opis: Cilj naloge je razvoj določenih komponent za vodenje prototipa hibridnega pogona. V ta namen smo izdelali modele posameznih sklopov kot so: interpolacija izmerjenega izkoristka bencinskega motorja, osnoven model baterije in sklop za identifikacijo režima delovanja v katerem se trenutno nahaja hibridno vozilo. Ti modeli so se na to integrirali v matematični model vozila. Na podlagi skupnega modela je bilo razvito enostavno preklopno vodenje. Simulacija se je izvedla na podlagi ECE-15 voznega cikla. Podrobno so opisani modeli komponent hibridnega pogona. Opisani so tudi režimi delovanja vozila s hibridnim pogonom z vsemi stanji in prehodi med njimi. Za vsak modeliran sklop so prikazani rezultati simulacij.
Ključne besede: Vodenje, hibridni pogon, hibrid, simulacija, vozni cikel ECE-15, model vodenja, matematični model vozila, stanja
Objavljeno: 02.11.2011; Ogledov: 1631; Prenosov: 110
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

7.
MODEL VODENJA V ČASU AKTUALNE GOSPODARSKE KRIZE
Klemen Žibret, 2012, magistrsko delo

Opis: Fenomen iskanja idealnega (modela) vodenja obstaja, odkar obstajajo podjetja. Poskusi »predpisovanja« ideala so bili v preteklosti pogosti, prav tako pa so pogosti tudi v času, ko se je samo vodenje, predvsem zaradi vpliva zunanjih dejavnikov aktualne gospodarske krize, spremenilo. Gospodarske krize so večinoma proučevane z makroekonomskega vidika, manj z mikroekonomskega vidika, še manj pa z vidika vodenja, kar je tudi predstavljalo eno ključnih omejitev našega raziskovanja. V našem delu smo v začetku analizirali gospodarske krize z makroekonomskega vidika (pri tem smo se predvsem usmerili na aktualno gospodarsko krizo in veliko depresijo 1929–1932). V nadaljnjih poglavjih pa smo tudi predstavili spremembe v vedenju vodij in sodelavcev v času negotovosti (kar aktualna gospodarska kriza zagotovo je). Tako smo uspeli pojasniti potrebno po spremembi modela vodenja v času aktualne gospodarske krize, v nadaljevanju pa predstavili ustrezen teoretični model vodenja. Pri oblikovanju celovitega teoretičnega modela vodenja v času aktualne gospodarske krize se nismo usmerjali v identificiranje (naj)ustrezne(jše)ga stila vodenja, temveč smo se posvetili elementom vodenja, ki bi jih model vodenja v času aktualne gospodarske krize moral vsebovati, in povezavam med njimi. Pri teh posameznih elementih vodenja pa smo opredelili nekatere priporočljive vzorce vedenja vodij. Izhajali smo iz dejstva, da vsaka akcija vodje povzroči (re)akcijo sodelavcev. Prav tako smo izpostavili vodjo kot ključni element vodenja (podobno kot večina sodobnih znanstvenih teorij vodenja) ter odnos med vodjo in sodelavci, katerega glavno povezovalo je zaupanje. Združili smo izsledke praktičnih raziskav nekaterih globalnih svetovalnih managerskih podjetij v času aktualne gospodarske krize, ki so proučevala poglede vodij na spremembe v vodenju v času gospodarske krize (s pomočjo sinteze ugotovitev teh raziskav smo identificirali pomembne elemente vodenja v času aktualne gospodarske krize) in ključnih elementov vodenja, ki jih izpostavljajo sodobne znanstvene teorije vodenja. Tako smo modelu zagotovili ustrezno celovitost. V samem modelu vodenja smo izpostavili pomen zaupanja med sodelavci in vodjo. Zaupanje je temeljni povezovalni člen vseh kriznih elementov vodenja, ki jih model vsebuje. Takšno vlogo smo zaupanju pripisali zaradi že omenjenih sprememb vedenja vodij in sodelavcev v času negotovosti; oboji se srečujejo s povečanim stresom, (osebno) negotovostjo in strahom. Medsebojno zaupanje in povezanost predstavljata ključni dejavnik uspeha vodenja v času aktualne gospodarske krize, kar izhaja tudi iz izsledkov raziskav, ki smo jih v našem delu analizirali. Spremembe modela vodenja ni možno izvesti brez sprememb na strani vodje. Vodja mora biti tisti, ki mora najprej dokazati (sebi in sodelavcem), da je zmožen (samo)spreminjanja. Šele nato bo lahko učinkovito spremenil svoje sodelavce oz. njihovo vedenje. (Žal) pa ravno oseb(nost)ne spremembe vodje predstavljajo hkrati tudi največji omejevalni dejavnik pri spremembi modela vodenja oz. implementaciji predstavljenega celovitega teoretičnega modela vodenja v času aktualne gospodarske krize. Model, ki smo ga pripravili, doslej še ni bil praktično implementiran. Zato smo tudi ocenili možnosti implementacije modela v prakso, ob tem pa navedli nekatere ključne pogoje in možnosti ter omejitve praktične implementacije teoretičnega modela. Zaradi raznih omejitev bo model najverjetneje težko v celoti implementirati v prakso – vsekakor pa verjamemo, da bomo lahko učinkovito implementirali vsaj parcialne dele modela, saj se z vodenjem v času negotovosti srečujemo tudi sami pri svojem delu.
Ključne besede: gospodarska kriza, vodenje, model vodenja, teorije vodenja, komunikacija, zaupanje, vodenje v času aktualne gospodarske krize
Objavljeno: 31.05.2012; Ogledov: 1761; Prenosov: 355
.pdf Celotno besedilo (8,21 MB)

8.
TRANSFORMACIJSKO IN TRANSAKCIJSKO VODENJES S STRANI TOP MANAGEMENTA: PRIMER MEDNARODNE DRUŽBE X
Natalija Zorman, 2012, magistrsko delo

Opis: Zadnje čase strokovnjaki razvijajo raznovrstne multidimenzionalne modele vodenja, s katerimi si prizadevajo pripomoči k učinkovitejšemu vodenju človeškega kapitala organizacij, ki si želijo biti v koraku s časom. Eden izmed sodobno najbolj raziskovanih in veljavnih modelov vodenja enaindvajsetega stoletja, je celostni model vodenja (ang. Full Range Leadership Model - FRLM), kateri vsebuje integriran pregled komponent transakcijskega in transformacijskega vodenja, njegove meritve pa se izvajajo z vprašalnikom multifaktorskega vodenja (Multifactor Leadership Questionnaire - MLQ). V raziskovalnem razdelku magistrskega dela sem v okviru pozitivistične paradigme, skozi vprašalnik multifaktorskega vodenja, iskala odgovor na zastavljeno raziskovalno vprašanje, kateri je prevladujoči stil vodenja s strani top managementa družbe X, transakcijski ali transformacijski. Rezultati analize so pokazali, da so top managerke in managerji družbe X sicer bolj nagnjeni k transformacijskemu vodenju, a je bila vendarle razlika povprečne vrednosti med transakcijskim in transformacijskim vodenjem zanemarljiva. Največje povprečje so pri transformacijskem vodenju dosegli v »inspiracijskem motiviranju«, pri transakcijskem pa v »pogojen magrajevanju«, kar po mojem mnenju predstavlja izvrstno kombinacijo dveh komponent FRLM-ja - na eni strani top management, z inspiracijskim motiviranjem, dosega k odnosom usmerjeno vedenje ter na drugi, s pogojnim nagrajevanjem, k nalogam usmerjeno vedenje. Moje zanimanje je bilo naklonjeno tudi ugotavljanju statistično značilnih razlik med spoloma, pri komponentah transakcijskega in transformacijskega vodenja. Izkazalo se je, da so razlike prisotne le pri »intelektualni stimulaciji«, kar pomeni, da se top managerji in managerke družbe X celostno nikakor ne razlikujejo, niti v transakcijskem niti v transformacijskem vodenju.
Ključne besede: vodja, top management, transakcijsko vodenje, transformacijsko vodenje, celostni model vodenja (FRLM), vprašalnik multifaktorskega vodenja (MLQ), vodenje in spol
Objavljeno: 31.01.2013; Ogledov: 1626; Prenosov: 381
.pdf Celotno besedilo (2,38 MB)

9.
VLOGA VODENJA V MANAGEMENTU
Peter Semenič, 2013, diplomsko delo

Opis: Vodenje v ožjem pomenu besede pričnem obravnavati z teorijami vodenja na temelju osebnostnih lastnosti vodij. Slednja teorija je doživela svoje vrhunce na začetku obravnave področja vodenja. Pri tej teoriji o vodenju je osrednji element obravnave osebnost človeka. Poznejše obravnave, ki spadajo v to skupino teorij o vodenj pa se osredotočajo predvsem na relacijo med čustveno inteligenco in uspešnim vodenjem. Čustvena inteligenca pomeni, do katere mere vodja obvladuje svoja čustva, slednje pa vpliva na obvladovanja stresa pri posameznikih. Preučevalci vodenja so dognali, da ni enotnih osebnostnih značilnosti, ki bi vodile k uspešnemu vodenju na vseh področjih. Zato so svoje napore usmerili v preučevanje vedenja vodij. Iz preučevanja vedenja vodij izvira druga vrsta teorij o vodenju, to so vedenjske teorije vodenja. Prednost vedenjskih teorij vodenja je, da se zbrano znanje da posredovati ter na ta način izobraževati vodje za bolj uspešno vodenje. V prvem koraku opazovalci preučujejo vedenje vodij, v drugem koraku dognanja strnejo in jih posredujejo drugim vodjem, kot dobro prasko. Bistvo vedenjskih teorij vodenja je preučevanje relacije vodja sledilci. Pri vedenjskih teorijah vodenja je osrednje vprašanje, na kakšen način potegniti iz sledilcev največ za dosego ciljev organizacije. Vedenje, ki je vodilo k uspešnemu vodenju se preoblikuje v stil vodenja. Stil vodenja si lahko predstavljamo kot standardizirano vedenja vodij do svojih sledilcev, katero bi naj vodilo do maksimalnega učinka skupine za dosego ciljev organizacije. Za situacijske teorije je značilno, da že v prej omenjeni teoriji o vodenju, vključuje še situacijo. Torej situacijske teorije o vodenju preučujejo relacijo med situacijo, vodjo ter njegovimi sledilci. Vodja si izbere stil vodenja, izbor stila vodenja pa je odvisen od situacije ter od sledilcev, ki jih vodja vodi. Vodja mora dobro poznati situacijo, v katero se skupina podaja, dobro mora poznati sledilce ter na podlagi teh dveh elementov izbrati najprimernejši stil vodenja za uspešno dosego ciljev organizacije po učinkoviti poti. Kot most med teorijami o vodenju in prasko o vodenju v nalogi predstavljam dva izbrana modela vodenja. Prvi model vodenja je predstavnik vedenjskih teorij vodenja, drugi model vodenja je predstavnik situacijskih teorij vodenja.
Ključne besede: vodenje, teorije o vodenju, praksa o vodenju, vedenjske teorije vodenja, situacijske teorije, model vodenja
Objavljeno: 24.10.2013; Ogledov: 1305; Prenosov: 232
.pdf Celotno besedilo (808,85 KB)

10.
VPLIV VODENJA NA UVAJANJE KONCEPTA MANAGEMENTA ZNANJA V ZDRAVSTVU
Nataša Kreft, 2015, magistrsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: V sodobnih organizacijah je znanje ključnega pomena. Pomembno vlogo predstavljajo vodje, ki z ustrezno politiko vodenja usmerjajo zaposlene k vedno večji težnji po novem znanju. Zaposleni z visoko stopnjo intelektualnega kapitala predstavljajo osnovo uspešne organizacije. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, kateri model vodenja prevladuje v Splošni bolnišnici Murska Sobota in kako vodje s svojim načinom in modelom vodenja vplivajo na odnos zaposlenih do izobraževanja. Metodologija: Za izdelavo magistrskega dela smo uporabili kombinacijo različnih metod. Pri teoretičnem delu smo se naslanjali na deskriptivno metodo dela, pri empiričnem delu na anketno metodo, podatke smo potem obdelali s pomočjo multivariatnih statističnih metod. Raziskava je potekala v Splošni bolnišnici Murska Sobota med zaposlenimi v vseh štirih dejavnostih, ki so navedene v Statutu zavoda Splošne bolnišnice Murska Sobota. Sodelovanje v raziskavi je bilo prostovoljno. Rezultati: Ugotovili smo, da vodje na vseh področjih delovanja uporabljajo tako transformacijski kot tudi transakcijski model vodenja. Kot najpomembnejši dejavnik modela vodenja so anketirani izpostavili, da vodja podpira timsko delo. Zaposleni so najvišje ocenili trditev managementa znanja, da vodja spodbuja strokovnost in natančnost pri delu. Ugotovili smo, da transformacijski model vodenja podpira uvajanje koncepta managementa in da v bolnišnici obstajajo značilnosti učeče se organizacije. Zaposleni na vseh področjih dela visoko ocenjujejo elemente managementa znanja, kar je dobra popotnica pri udejanjanju učeče se organizacije. Sklep: Zaključimo lahko, da noben model vodenja ni idealen, pomembna je predvsem veščost vodij, da v dani situaciji uporabijo neprimernejši način vodenja. Izrednega pomena je znanje zaposlenih, ki je temelj konkurenčne prednosti dobrih organizacij. Ena izmed temeljnih nalog dobrih vodij je usmerjanje in spodbujanje zaposlenih k kreativnosti, inovativnosti, iskanju vedno novih znanj ter posledično prenašanju znanja v timu.
Ključne besede: vodenje, model vodenja, znanje, management znanja, neprofitne organizacije
Objavljeno: 05.03.2015; Ogledov: 1333; Prenosov: 246
.pdf Celotno besedilo (1,73 MB)

Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici