| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
VPLIV PSIHOLOŠKEGA OPOLNOMOČENJA IN ZADOVOLJSTVA Z DELOM NA ORGANIZACIJSKO PRIPADNOST VISOKOŠOLSKIH PEDAGOŠKIH DELAVCEV: RAZLIKE MED SLOVENIJO IN IZBRANIMI DRŽAVAMI
Gašper Jordan, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: Pomembnost znanja na področju upravljanja s človeškimi viri se povečuje, zato se organizacije vedno bolj zanimajo za nova spoznanja s tega področja, saj se zavedajo, da so zaposleni gonilo vsake organizacije. Omenjena spoznanja so pomembna tudi za akademsko sfero. Če želimo imeti uspešnega in učinkovitega zaposlenega, mora biti ta zadovoljen z vsem vidiki dela, hkrati pa si organizacije želijo, da bi čutili čim večjo pripadnost ter zato ne bi povzročali skrbi o njihovem odhodu drugam. Da pa imamo celoten vpogled v počutje posameznika, moramo gledati nanj tudi s psihološkega vidika, kjer ima pomembno vlogo psihološko opolnomočenje. Psihološka ocena posameznika vpliva tako na zadovoljstvo kot na pripadnost, zato smo v magistrskem delu preverili predpostavljeni konceptualni model vpliva psihološkega opolnomočenja in zadovoljstva z delom na organizacijsko pripadnost. Raziskavo smo izvedli med 408 visokošolskimi pedagogi v Sloveniji, Srbiji, Avstriji, Nemčiji, na Češkem in Hrvaškem. Med seboj smo primerjali preiskovane konstrukte psihološkega opolnomočenja, zadovoljstva z delom in organizacijske pripadnosti. Za ugotavljanje psihološkega opolnomočenja smo uporabili Spreitzerin PEQ, Spectorjev JSS za zadovoljstvo z delom in OCQ za merjenje organizacijske pripadnosti avtorjev Allenove in Meyerja. Rezultati so pokazali, da so najbolj psihološko opolnomočeni visokošolski pedagogi v Srbiji, najmanj pa v Nemčiji. Z delom so najbolj zadovoljni v Avstriji, najmanj v Sloveniji. Najvišjo čustveno pripadnost zaznavajo v Sloveniji, medtem ko najnižjo v Nemčiji. Kalkulativna organizacijska pripadnost je najvišji rezultat dosegla na Hrvaškem, najnižjega na Češkem. Najvišjo vrednost normativne organizacijske pripadnosti zaznavajo na Češkem, najnižjo pa v Avstriji. Do statistično pomembnih razlik ni prišlo le na področju kalkulativne organizacijske pripadnosti. Nadaljnje smo preverili ustreznost predpostavljenega konceptualnega modela vpliva psihološkega opolnomočenja in zadovoljstva z delom na organizacijsko pripadnost, ki smo ga osnovali kot prvi na svetu ter omenjene tri konstrukte povezali med seboj. Rezultati so pokazali mejno ujemanje raziskovalnega modela. Raziskava je prispevala nova spoznanja na področjih organizacijske psihologije in upravljanja s človeškimi viri. Za nadaljnje raziskave priporočamo preverbo konceptualnega modela v različnih okoljih ter v povezavi z organizacijsko kulturo, strukturo organizacij in osebnostmi lastnosti posameznikov.
Ključne besede: psihološko opolnomočenje, zadovoljstvo z delom, organizacijska pripadnost, model strukturnih enačb
Objavljeno: 10.10.2016; Ogledov: 1076; Prenosov: 239
.pdf Celotno besedilo (1,53 MB)

2.
DOMENSKI MODEL OCENJEVANJA SPREJETOSTI IN UPORABE E-STORITEV
Boštjan Šumak, 2011, doktorska disertacija

Opis: Osrednja tema disertacije je sprejetost in uporaba e-storitev, pri čemer je bil glavni cilj disertacije opredelitev pomembnejših dejavnikov, ki signifikantno vplivajo na sprejetost in uporabo e-storitev. V doktorski disertaciji smo želeli na primeru specifične e-storitve empirično preizkusiti model, ki ga definira najsodobnejša teorija sprejetosti informacijskih tehnologij – združena teorija sprejetosti in uporabe tehnologij (Unified Theory of Acceptance and Use of Technology – UTAUT). Za primer specifične e-storitve smo želeli identificirati kontekstne faktorje, s katerimi bi dopolnili osnovni teoretični model UTAUT. V raziskavah smo se osredotočili predvsem na uporabniški vidik dojemanja uporabe e-storitev. V okviru disertacije smo želeli raziskati tudi, ali domena e-storitev vpliva na velikost in signifikantnost vplivov posameznih dejavnikov. Iskanja odgovorov na zastavljena raziskovalna vprašanja in hipoteze smo se lotili na osnovi empiričnih pristopov k raziskovanju in oblikovanju novih znanj na področju sprejetosti in uporabe e-storitev. Iskanja empiričnih podatkov o velikosti in signifikantnosti vplivov posameznih faktorjev smo se lotili s sistematičnim pregledom literature. Za empirično primerjanje in statistično analizo velikosti vplivov po posameznih domenah e-storitev smo uporabili metodo meta-analize. Za specifični primer e-storitve smo izvedli kvantitativno-kvalitativno raziskavo s pomočjo spletne ankete, na osnovi katere smo poiskali pomembnejše konstrukte, ki vplivajo na uporabnikovo dojemanje o uporabnosti sistema za e-učenje. Na osnovi sistematičnega pregleda literature in kvalitativne raziskave smo definirali teoretični model, ki je temeljil na modelu UTAUT. Z izvedbo ankete smo pridobili empirične podatke, na podlagi katerih smo definiran teoretični model preverili. Teoretični model smo statistično analizirali in preizkusili s pomočjo metode strukturnih modelov – SEM (Structural Equation Modeling). Izvirni rezultat raziskav predstavlja model UTAUT, dopolnjen s faktorji, ki pomembno vplivajo na uporabnikovo dojemanje o uporabnosti in enostavnosti uporabe sistema za e-učenje. Med poglavitne ugotovitve disertacije štejemo tudi ugotovitev, da je stopnja vpliva posameznih faktorjev na sprejetost in uporabo e-storitev odvisna od domene e-storitev. Rezultati raziskav ponujajo nove možnosti za nadaljnje raziskovanje. Rezultati raziskav prav tako predstavljajo osnovo za izvirne rešitve, ki lahko pripomorejo k boljšemu razumevanju razlogov, zakaj uporabniki e-storitve uporabljajo ali zavračajo.
Ključne besede: e-storitve, sprejetost e-storitev, meta-analiza, model sprejetosti, UTAUT, anketa, modeli strukturnih enačb, SEM
Objavljeno: 18.04.2011; Ogledov: 2965; Prenosov: 478
.pdf Celotno besedilo (11,69 MB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici